Razvoj sodelovanja ima oblikovalno vlogo pri človeku družbe - civilizirano življenje na Zemlji bi bilo nemogoče brez sodelovanja. Vendar ni jasno, zakaj sodelovanje bi se najprej razvil, ker bi se darvinistična selekcija naklonjen sebičnim posameznikom. Potem ko so se s tem problemom borili več kot 150 let, so nedavni znanstveni preboji odkrili več mehanizmov za spodbujanje sodelovanja. Gradimo na teh prebojih s preučevanjem, ali dva na široko znani mehanizmi za spodbujanje sodelovanja - vzajemnost omrežja in draga kazen - ustvarjajo sinergije v družbi poskus dileme. Medtem ko je vzajemnost omrežja izpolnila svoje pričakovana vloga, draga kazen se je izkazala za presenetljivo neučinkovito pri spodbujanju sodelovanja. Ta neučinkovitost kaže na to, da je razumski odziv na kaznovanje prevzet v Ljubljani teoretični študij je preveč stiliziran in ga je treba preučiti.
COBISS.SI-ID: 2048561939
Javno blago, od opredmetenih nepremičnin do nematerialnih storitev, koristi vsem. Proizvajajo se ali vzdržujejo skozi široko sodelovanje pri zagotavljanju javnih dobrin. Nizka stopnja udeležbe je torej grozeča grožnja, ki jo ima motivirana nešteta iskanja načinov, kako pridobiti sodelovanje. Najnovejša teorija kaže, da so družbena omrežja tkana z osebnimi odnosi, so ključnega pomena. Organizirali smo se eksperiment z igro družbene dileme, da bi raziskali, ali Sodelovanje igralcev pri zagotavljanju javnih dobrin je odvisno od globalne značilnosti socialnih omrežij ali sposobnost svobodnega izbirajte med lokalnimi javnimi dobrinami znotraj igralčeve mreže soseska. Naši rezultati dokazujejo pomembnost slednji dejavnik, s čimer daje prednost zagotavljanju javnih dobrin od spodaj navzgor ki posameznikom daje besedo pri odločanju.
COBISS.SI-ID: 23211011
Med osrednjimi načeli globalizacije je prosta migracija delovne sile. Čeprav je bilo o koristih že veliko napisanega. O globalizaciji je malo znanega o njegovih omejitvah in o tem, kako lahko visoke ravni močno vplivajo na antiglobalistično razpoloženje priseljevanje. Analiziramo podatke o anketah iz skupine držav EU, ki jih je prizadela nedavna migrantska kriza, in ugotavljamo, da v zadnjem tri leta odstotek desničarskih (RW) populističnih volivcev v določeni državi odvisen od razširjenosti priseljencev v tej državi prebivalstva države in celotni priliv priseljevanja v celotno EU. Slednje je verjetno posledica zaznavanja, da EU deluje kot nadnacionalna država, v kateri pomanjkanje notranjih meja pomeni, da lahko »problem nekoga drugega« zlahka postane »moj« problem. " Ugotavljamo, da povečanje deleža volivcev RW znatno presega odstotek pritoka priseljencev, kar pomeni, da bodo demokratični procesi, če se bo ta proces nadaljeval, prevladovali, hitro pa tudi globalizacija zmanjšanje. Najdemo prelomne točke med deležem priseljencev in porastom populizma v RW in oblikujemo svoje empirične ugotovitve z uporabo zapletenega mrežnega okvira, v katerem uspeh globalizacije temelji na ravnovesju med priseljevanjem in integracija priseljencev.
COBISS.SI-ID: 2048561427
Če začne med ljudmi ena sama skrb prevladovati nad vsemi drugimi, se lahko družba začne približevati prelomni točki, kjer se bodo verjetno zgodile korenite politične, gospodarske in družbene spremembe. Lahko si je predstavljati, da je družbeno prelomno točko, ko dva pomisleka, kot sta ekonomski in priseljenski, bistveno prevladujeta nad vsemi drugimi, mogoče doseči še hitreje, kot če samo ena skrb prevlada ločeno. Tu za skupino držav EGP, ki jo sestavljajo stare demokracije in nekdanje socialistične države, analiziramo skupne populistične glasove kot vsoto desnih (RW) in levih (LW) populističnih glasov v Evropskem gospodarskem prostoru (EEA) saj imata oba populizma negativno stališče do globalizacije, Nata in EU. Ugotavljamo znatno heterogenost med starimi demokracijami in nekdanjimi socialističnimi državami. Za stare demokracije ugotavljamo, da je odstotek vseh populističnih glasov v določeni državi odvisen od odstotka priseljencev v prebivalstvu te države in celotnega priliva priseljevanja v celotno EGP. Poročamo o negativni odvisnosti med dolgoročno gospodarsko rastjo in celotnim populizmom. Tako za nekdanje socialistične države kot za stare demokracije dokazujemo, da šibkejši so priseljenci v družbo, močnejši je celotni populizem. Vendar je populizem v bivših socialističnih državah v primerjavi s populizmom v starih demokracijah bolj občutljiv tako na (i) stopnjo integracije priseljencev kot (ii) na delež priseljencev v celotnem prebivalstvu.
COBISS.SI-ID: 2048575507
Znanstveniki si prizadevajo razumeti, kako se funkcionalnosti, kot so zakoni o ohranjanju, pojavljajo v kompleksnih sistemih. Zlasti živi kompleksni sistemi ustvarjajo visoko urejene funkcionalnosti s povezovanjem nizko urejenih komplementarnih procesov, npr. En postopek za izgradnjo in drugi za popravek. Predlagamo omrežni mehanizem, ki prikazuje, kako se lahko kolektivni statistični zakoni pojavijo na makro ravni (tj. Celotnem omrežju), tudi če ne obstajajo na ravni enote (tj. Omrežnega vozlišča). Z navdihom iz nevroznanosti oblikujemo visoko stilizirano dinamično nevronsko mrežo, v kateri se nevroni sprožijo naključno ali kot odziv na streljanje sosednjih nevronov. Sinapsa, ki povezuje dva sosednja nevrona, se okrepi, ko sta oba nevrona navdušena in sicer oslabi. Dokazujemo, da med tem medsebojnim vplivanjem sinaptične in nevronske dinamike, ko je omrežje blizu kritične točke, ponavljajoči se spontani in stimulirani fazni prehodi omogočajo, da se fazno odvisni procesi medsebojno nadomeščajo in spontano generirajo statistični zakon o ohranjanju - ohranjanje sinaptična moč. Ta zakon o ohranjanju je nastajajoča funkcionalnost, ki jo izbere evolucija, in je torej oblika biološke samoorganizirane kritičnosti, pri kateri so ključni dinamični načini kolektivni.
COBISS.SI-ID: 2048561683