Spremembe v družbi so povzročile vrsto zelo problematičnih in zapletenih vprašanj, ki vplivajo na modele upravljanja v javni upravi. Zaradi svetovne finančne krize, migracijskih vprašanj, vzpona skrajnih desničarskih strank, populizma, ekoloških vprašanj in drugih je treba preveriti učinkovitost in uspešnost sedanjih modelov upravljanja, da bi zagotovili zadovoljevanje potreb sodobne družbe. Zato je bil naš prispevek namenjen sistematičnemu pregledu raziskav o modelih javnega upravljanja s poudarkom na načelih uspešnega upravljanja. Ta cilj je bil dosežen z uporabo izvirne metodologije, ki je zajemala tri zaporedne faze raziskav. V prvi fazi smo na podlagi 100 ključnih besed iz baze podatkov Scopus prenesli vse morebitne ustrezne znanstvene članke v zvezi z modeli javnega upravljanja. Prenesenih je bilo več kot 7000 člankov v časovnem razponu od 1986 do 2016. V drugi fazi so bili ti prispevki temeljito ocenjeni z namenom, da se širok nabor prispevkov zoži na ustrezne. To je bilo storjeno z dvema dopolnilnima dejavnostma. Najprej je bil razvit računalniški program, ki nam je omogočil seznam prenesenih člankov na podlagi pogostosti ključnih besed, uporabljenih v povzetku, naslovu in ključnih besedah. Posledično smo lahko članke s poudarkom na učinkovitosti in uspešnosti modelov javnega upravljanja ločili od manj pomembnih. Drugič, strokovnjake smo pozvali, naj pregledajo opredeljene članke in zagotovijo informacije o morebitnih manjkajočih. Ponavljajoči se postopek je privedel do končne baze podatkov s 435 članki, ki so predstavljali prispevek za tretjo raziskovalno fazo. Ta faza je pomenila uporabo metode analize vsebine. Kot glavno orodje za analizo je bil izbran znani programski paket QDA Miner 5.0.11. Upoštevani so bili naslednji elementi analize: (1) pogostost članka v določenem časovnem obdobju; (2) pokritost in geografsko pojavnost modelov upravljanja; (3) pokritost učinkovitosti in uspešnosti modela. Rezultati raziskave kažejo na naraščajoče zanimanje raziskovalcev za temo modelov javnega upravljanja: do leta 1997 je bilo relevantnih manj kot 5 Scopusovih prispevkov na leto, pri čemer se je število leta 2008 povečalo na 22 enot, leta 2015 pa že na 52. Zanimivo je, da se večina prispevkov osredotoča na model javnega upravljanja novega javnega managementa (NJM) in poznejši kritični premislek, na kar kažejo post-NJM reforme. Preostali članki v glavnem ustrezajo modelom javnega upravljanja: weberjanski model, model upravljanja v digitalni dobi, dobro upravljanje, novi javni management in alternativni / hibridni modeli. Kar zadeva geografsko pokritost, so prikazani dokazi o osrednjih anglo-avstralskih navdušencih nad NJM, kontinentalnih evropskih državah, usmerjenih v NWS (neo-weberjanska država), in severnoevropskih državah s kombinacijo zgoraj omenjenih modelov. Druga pomembna ugotovitev je, da v jugovzhodni Evropi zaradi pomanjkanja statistične pomembnosti indeksa ni mogoče sprejeti zanesljivih zaključkov o prevladujočih modelih upravljanja. To poudarja pomen nadaljnjih raziskav o modelih upravljanja v tej regiji. Kar zadeva preučena načela upravljanja, je treba omeniti, da je načelo učinkovitosti upravljanja šele pred kratkim dobilo pomemben zagon. Tako bi si bilo treba še naprej prizadevati za preiskovanje metod in metrik analize modelov javnega upravljanja, da bi zagotovili optimalno znanstveno podlago za učinkovito in uspešno upravljanje.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 5197230Namen tega prispevka je razviti konceptualni okvir, ki lahko proaktivno deluje kot spodbujevalec in gonilna sila napredka v javni upravi. Izvirnost okvira temelji na naslednjih izboljšavah, ki omogočajo inovativno vrednotenje načel in modelov managiranja/upravljanja javne uprave, ki predhodno niso bile dosežene: 1) upoštevanje več kot 100 elementov upravne organizacije, kot predlaga priznana znanstvena in strokovna literatura na področju javne uprave (komponente, ki predstavljajo institucionalne vrednote in cilje, upravljanje in strategijo, strukturo in procese, kulturo, sodelovanje z okoljem, spodbude, rezultate itd.); 2) preseganje tradicionalnih ozkih usmeritev sistemov merjenja uspešnosti vodene s strani NJM, kar posledično omogoča vključevanje in povezovanje številnih upravnih norm/načel (odgovornost, uspešnost in učinkovitost, pravna država, preglednost, udeležba, pravičnost in vključenost, konsenz, odzivnost); 3) pripisovanje ustreznega pomena tem načelom glede na mednarodno priznane in nastajajoče modele upravne (re)organizacije (NJM, (Neo)-Weberjanska država, dobro upravljanje, kolaborativno upravljanje, interaktivno upravljanje, upravljanje v digitalni dobi,…); 4) zagotavljanje prilagodljivosti okvira različnim segmentom JU (npr. storitvena usmerjenost in avtoritativnost); 5) zagotavljanje referenčnih vrednosti uspešnosti, ki vodijo sistematično upravno izboljšanje znotraj sodelujočih institucij, ki ga je mogoče tudi dinamično prilagoditi in s tem premagati omejitve obstoječih okvirov merjenja učinkovitosti končnega stanja. Okvir je operacionaliziran na podlagi sistematične metodologije, ki zajema tri faze. V prvi fazi so bila pripravljena teoretična izhodišča na podlagi pregleda literature več kot 1.000 indeksiranih publikacij indeksiranih v WoS, Scopus in Google Scholar, prispevkov projektne skupine in drugih virov (obstoječi merilni okviri, vprašalniki, strokovnjaki itd.). To je predstavljalo podlago za celovito empirično študijo, ki je sledila v drugi fazi. S tem namenom je bil pripravljen vprašalnik, ki je zajemal več kot 100 elementov upravne organizacije, prilagojen temeljnim načelom javne uprave, glavnim podoblikam in povezavam med slednjimi. Vprašalnik je bil naslovljen na izbrane avtoritativne in v storitve usmerjene segmente JU z namenom pridobitve informacij o trenutnem in optimalnem stanju delovanja in upravljanja. Nato je sledila sodobna analiza, ki je elemente vprašalnike razvrstila v upravna načela in slednja ponderirala glede na njihov statistično identificiran pomen za različne modele upravne (re)organizacije. Preliminarni rezultati pilotne študije znotraj slovenske JU jasno kažejo na uporabnost predlaganega konceptualnega okvira kot orodja za prepoznavanje prevladujočih modelov JU in optimizacijo modelov v številnih institucijah JU. Poleg tega je to optimizacijo mogoče sistematično voditi, od osnovnih načel JU, njihovih (medsebojnih) odnosov do končnih osnovnih dejavnosti znotraj institucije. Razvit konceptualni okvir za vrednotenje je lahko učinkovito orodje tako za odločevalce kot za javne menedžerje, da ocenijo trenutno stanje v javni upravi in določijo poti za nadaljnje reforme JU.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 5342638Posebna številka revije Central European Public Administration Review (CEPAR) z naslovom »Od tradicionalnih do novih modelov upravljanja v javni upravi: Splošna načela, regionalne prakse in trendi« vsebuje 10 znanstvenih prispevkov, ki so tesno povezani z vsebino projekta. Prispevki obravnavajo različne izzive v javni upravi na državni in lokalni ravni, kjer avtorji izbrane vidike predstavijo v študijah primera iz različnih držav.
C.03 Vabljeni urednik revije (guest-associated editor)
COBISS.SI-ID: 293849600Modernizacija javne uprave predstavlja eno izmed ključnih prioritet Agende ZN 2030 za trajnostni razvoj, evropske razvojne strategije (post) EU 2020 in nacionalnih strategij držav članic EU. Izpolnjevanje naraščajočih zahtev za izboljšanje uspešnosti, učinkovitosti, transparentnosti in kakovosti storitev je tako strateškega pomena za javne uprave številnih držav. V primerjavi z dobrimi tujimi praksami modernizacije javne uprave, se v Sloveniji izkazuje pomanjkanje celovitih interdisciplinarnih pristopov, saj so si aktivnosti v preteklosti pogosto medsebojno nasprotovale zaradi pomanjkanja evalvacije in soglasja glede izvajanja. Omenjeno se med drugim izkazuje v kompleksni regulaciji, ki prinaša dolgotrajne administrativne postopke ter administrativne ovire, ki izvirajo iz obstoječe zakonodaje in predpisov. Hkrati pa identifikacijo primernejših modelov javnega upravljanja, ki bi omogočali optimizacijo celotnega procesa od snovanja do samega izvajanja predpisov, zavira pomanjkanje študij, ki bi problematiko proučile z zadostno celovitostjo. Zlasti v Sloveniji in drugih srednje- in vzhodnoevropskih državah. Posledično je namen članka predstavitev holističnega modela upravljanja (HMU) JU in njegovo testiranje z vidika snovanja in izvajanja predpisov v izbranih institucijah slovenske JU. HMU temelji na izvirni metodologiji, ki zaobsega 5 komplementarnih faz.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 5343662Predpisi niso sami sebi namen; so sredstvo za zagotavljanje oprijemljivih koristi za državo/državljane, za reševanje skupnih izzivov. Za dobro usmerjeno in usmerjano, na dokazih temelječo, prilagodljivo, odzivno in preprosto oziroma razumljivo napisano pravno ureditev, ki pozna kontekst in ljudi, v katerem in za katere se izvaja, obstaja večja verjetnost ustreznega izvajanja, odzivanja in doseganja ciljev na terenu. Pravila, ki ustrezajo temu namenu, so bistvenega pomena za spoštovanje pravne države, za zaščito skupnih vrednot ter učinkovito delovanje javne uprave in zasebnega sektorja. Za kakovostne predpise veljajo tisti predpisi, ki so dobro pripravljeni, širše družbeno sprejemljivi in se v praksi ustrezno izvajajo. Izboljšanje zakonodajnega okolja je tudi ena izmed prednostnih nalog Evropske komisije in Slovenije, kar je predstavljeno v njenih priporočilih Evropske komisije in vsakoletnih analizah Svetovne banke Doing Business ter dokumentih OECD. Prispevki gredo čez običajno razumevanje boljših predpisov in jih poleg oblikovanja povezujejo z njihovim učinkovitim izvrševanjem. Ker v današnji družbi oba dela, tako oblikovanje kot izvrševanje predpisov, v veliki meri slonita na državni, javni upravi, naj ta monografija predstavlja delček v smeri boljše, odzivnejše, sistemske regulacije.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 301771776