Knjiga raziskuje koncept nevednosti – pasivne ali aktivne, zavedne ali nezavedne – v našem post-resničnem, postindustrijskem svetu, v katerem se pogosto počutimo prevzeti zaradi nenehne poplave informacij in dezinformacij. Knjiga prikazuje, kako se včasih zdi nemogoče razlikovati med resnico in neresnico, zaradi česar prihaja do odpora proti ideji ekspertize in do povečanja števila ljudi, ki se aktivno odločijo, da ne želijo vedeti. Nevarnosti tega so očitne, toda Salecl poudarja, da ima lahko nevednost tudi pozitivno plat in da lahko z naslavljanjem vloge nevednosti v družbi ponovno povzdignemo vlogo znanja.Knjiga razgrinja fascinantno teorijo o tem, kako je ekonomija znanja postala ekonomija nevednosti, kaj to pomeni za posameznike in kaj nam pove o današnjem svetu. Izhajajoč iz filozofije, socialne in psihoanalitične teorije ter popularne kulture, Salecl ponuja izvirne vpoglede v to, kako se strast do nevednosti izraža v mnogih različnih vidikih današnjega življenja, od ljubezni, bolezni, travm in strahu pred neuspehom do genetike, forenzične znanosti, velikih podatkov in gibanja »incel«. Zaključi, da je nevednost zapleten pojav, ki lahko občasno tudi koristi posameznikom in družbi kot celoti.
COBISS.SI-ID: 22789379
Članek predstavi prvo študijo, ki je analizirala uporabo nevro-dokazov v slovenskem pravosodnem obravnavanju umorov v obdobju 1991–2015. V skoraj vsakem petem primeru je omenjena nevroznanost. Najpogostejša vrsta nevro-dokazov je nevropsihološko testiranje, strukturno nevroslikanje in elektroencefalografija sta redkejši, ni pa bila odkrita nobena uporaba funkcionalnega nevroslikanja. Najobsežnejši kategoriji patoloških nevroloških stanj obdolžencev sta travmatska poškodba možganov ter njihova okvara zaradi dolgotrajne zlorabe alkohola in drog. Kadar so bili nevro-dokazi predstavljeni v kazenskem postopku, so vplivali na odločitve sodišč v 85 % primerih (tj. v 15 % vseh sodnih obravnav umorov). V 79 % zadev so vplivali na izrečeno sodbo ali drug izid sojenja. Nevro-dokazi najpogosteje vplivajo na odločitve o kazenski odgovornosti, tj. neprištevnosti in (bistveno) zmanjšane prištevnosti, kar se posledično močno odraža v kazenskih sankcijah. Informacije nevroznanosti se običajno uporabljajo za omilitev ali redukcijo sankcije, nikoli pa kot obteževalna okoliščina. Pogosto se uporabljajo tudi za utemeljitev varnostnih ukrepov (npr. obveznega psihiatričnega zdravljenja). Študija je nadalje pokazala, da se način, kako nevroznanost vpliva na odločitve sodišč v kontinentalnih pravnih sistemih, razlikuje od načina njene uporabe v common-law sistemih.
COBISS.SI-ID: 2133070
Knjiga kritično proučuje, kako je "vojna proti terorizmu" vplivala na civilno prebivalstvo v Afganistanu in Pakistanu. V tej "pozabljeni vojni", ki se je začela z ameriško invazijo na Afganistan leta 2001, je bilo ubitih že več kot 212.000 ljudi. Med terenskim delom, ki ga je med letoma 2008 in 2017 opravil v Pešavarju, Kveti, Islamabadu, Kabulu, Džalalabadu in številnih drugih mestih in vaseh, je Badalič zbiral nove podatke o civilnih žrtvah na obeh straneh Durandove črte, tj. meje med Afganistanom in Pakistanom. Njegovi podatki izhajajo iz obsežnih intervjujev s civilnimi žrtvami vojne, predstavniki afganistanske in pakistanske vlade, aktivisti za človekove pravice in člani uporniškega gibanja. Knjiga raziskuje posebne načine vojskovanja (npr. napade brezpilotnih letal, »ubij-ali-ujemi« operacije, atentate), nezakonita in samovoljna pridržanja, prisilna izginotja in druge nezakonite prakse (npr. mučenje, ugrabitve, notranje razseljevanje, prisilna repatriacija beguncev). Avtor nato podrobno analizira ključne dejavnike, zaradi katerih so bili civilisti med vojaškimi operacijami ubiti, ranjeni, nezakonito pridržani ali kako drugače oškodovani. Njegova sklepna ugotovitev je, da so vse vojskujoče se strani – ameriška vojska, afganistanske varnostne sile, pakistanske varnostne sile in afganistanski talibani – namerno ignorirale temeljne norme mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic, in to z namenom, da bi vzpostavile svoja pojmovanja o tem, kaj je zakonito in nezakonito v tem oboroženem konfliktu.
COBISS.SI-ID: 2133582
Članek ponudi izvirne uvide v to, kako so ZDA redefinirale koncept »neposredne grožnje«, da bi se tako razrahljala veljavna pravila za preventivno uporabo oborožene sile proti upornikom. Avtor razkrije, kako se je zaradi nove opredelitve neposredne grožnje spremenilo izvajanje nekaterih pomembnih vojaških operacij. V prvem delu članka so podrobno analizirane posledice nove opredelitve neposredne grožnje v kontekstu vojne z brezpilotnimi letali, v drugem delu pa še v kopenskih bojnih operacijah. Avtor ugotovi, da sta v predrugačenem pojmovanju neposredne grožnje opuščena dva ključna elementa njene klasične opredelitve, in sicer neposrednost in konkretnost ogrožanja. V tretjem in četrtem delu članka je izpostavljeno, kako sta novi opredelitvi neposredne grožnje preprečili uporabo dveh temeljnih načel, ki urejata uporabo oborožene sile, tj. načeli nujnosti in sorazmernosti. Na ta način so zaporedne vlade ZDA omogočile, da ameriške oborožene sile izvajajo vojaške operacije, ne da bi jih pri tem oviralo upoštevanje teh omejujočih načel.
COBISS.SI-ID: 22472963
V monografiji, v kateri so poglavja prispevali vsi člani raziskovalne skupine za projekt "Premeščanje mej", so zbrani številni rezultati tega projekta. Monografija ponuja nove uvide v pretekle in sodobne kriminološke dileme, ki so vzniknile v procesih premeščanja konceptualnih in normativnih mej. V prvem vsebinskem sklopu monografije so kritično analizirane zagate, s katerimi se je kriminologija soočila v procesu pojmovnega in normativnega razmejevanja »predmetov«, ki jih preučuje. Ta zgodovinski pregled premeščanja mej vključuje tudi oris sodobnejših postmodernih trendov na področju kriminologije. Drugi vsebinski sklop monografije se osredotoča na premeščanje mej med kriminologijo in z njo povezanimi vedami (npr. psihoanalizo, genetiko). Tretji vsebinski sklop je namenjen analizi premeščanja mej v kazenskem pravu in drugih pravnih disciplinah. Ta sklop vsebuje – med drugim – analizo premeščanja mej med kazenskim in upravnim pravom, med kazenskim pravom in nevroznanostjo ter med kazenskim pravom in neoliberalno ideologijo. V četrtem sklopu je analizirano premeščanje mej na področju kaznovanja, pri čemer analiza zajame širok spekter sprememb, do katerih prihaja tako na lokalni kot globalni ravni. Zadnji sklop monografije se osredotoča na premeščanje mej v pravu oboroženih spopadov oziroma – natančneje povedano – na premeščanje mej v definicijah civilistov in borcev v sodobnih oboroženih spopadih. Monografija prinaša v slovenski prostor pomemben prispevek k razumevanju sodobnih prelomov v kriminološki vedi. Ena ključnih prednosti monografije je obravnava preteklih in sodobnih kriminoloških problemov na presečišču številnih z njo povezanih ved – od kazenskega prava, sociologije, filozofije do genetike in nevroznanosti.
COBISS.SI-ID: 305074688