S preučevanjem razlik v stopnjah samomorov med različnimi geografskimi regijami lahko ugotovimo dejavnike, povezane s samomorilnim vedenjem na regionalni ravni. Številne študije so se osredotočale na dejavnike tveganja, manj pa je znanega o varovalnih dejavnikih, kot je socialna podpora. Z uporabo stopnje samomorilnosti in podatkov iz evropske socialne raziskave (ESS) preučujemo povezavo med kazalnikom socialne podpore na regionalni ravni in stopnjo samomorilnosti v 23 evropskih državah v letu 2012. Linearne večkratne regresijske analize z uporabo regije kot enote analize so pokazale obratne odnose med povprečjem socialne podpore in stopnje samomorov za oba spola, pri čemer je bil pri moških ta odnos močnejši. Socialna podpora je lahko varovalni dejavnik pred samomori na regionalni ravni. Tako bi lahko bilo povečanje socialna podpora fokus preventivnih dejavnosti, kar bi povzročilo nižjo stopnjo samomorov, pri čemer pričakujemo večje rezultate pri moških.
COBISS.SI-ID: 1539734980
Mladostniki spolnih manjšin imajo dva do trikrat večje tveganje za samomorilno vedenje kot njihovi vrstniki. Imajo tudi povečane dejavnike tveganja za duševno zdravje, kot sta depresija in zloraba substanc, in so pogosto žrtve homofobije in diskriminacije. Razpoložljivi podatki ne morejo jasno pojasniti psihosocialnih dejavnikov, ki prispevajo k tem neugodnim kazalnikom duševnega zdravja. V tem pregledu ocenjujemo trenutno znanje o vplivu spremenljivk, kot sta sprejemanje in podpora kot možnih dejavnikov tveganja ali varovalnih dejavnikov za razvoj samomorilnega vedenja med mladostniki spolnih manjšin (za mladostnike štejemo tiste, stare od 13 do 25 let). V postopek pregleda je bilo na koncu vključenih 34 člankov; vsebino smo kontekstualizirali na treh različnih ravneh (družba, socialno omrežje in posameznik), preden smo rezultate vključili v model. Ta pregled prikazuje, kako negativna družbena okolja (na primer nesprejemljivo šolsko ozračje), neustrezna podpora v najbližji socialni mreži in odsotnost lezbičnih, gejevskih, biseksualnih, transspolnih, interspolnih, queer ali drugih podpornih gibanj v skupnosti prispevajo k razvoju samomorilnosti pri mladih. Poleg tega se lahko nepodporne reakcije drugih ponotranjijo in se pri posamezniku kažejo kot homofobni, bifobični in transfobični vzorci. Da bi preprečili samomorilno vedenje, predlagamo, da je treba pri načrtovanju intervencij upoštevati vse te vidike.
COBISS.SI-ID: 1541014212
Obstoječa literatura ponuja vrsto dokazov o povezavi med medijskim poročanjem in samomorilnim vedenjem, bodisi v smislu preventivnega ali negativnega učinka. Zaradi tega je delo z medijskimi strokovnjaki na področju preprečevanja samomora zelo pomembno. Do nedavnega je bilo sodelovanje na tem področju v Sloveniji pomanjkljivo. Namen pričujočega prispevka je dvojen: prvič predstaviti postopek priredbe in implementacije intervencijskega programa za odgovorno novinarsko poročanje o samomoru, ter drugič, evalvirati učinkovitost intervencijskega programa na poročanje o samomoru. Uporabili smo pred-po raziskovalni načrt. Pridobili smo članke iz tiskanih medijev iz dveh 12-mesečnih obdobij: obdobje pred intervencijo in obdobje po intervenciji. Vmes je potekalo obdobje implementacije intervencijskega programa. Za vsak članek smo ocenili, ali je v skladu s strokovnimi smernicami za odgovorno novinarsko poročanje ali ne. Primerjava člankov iz obdobja pred intervencijo in po intervenciji je pokazala nekatere statistično značilne razlike. Poročanje o samomoru je bilo v obdobju po intervenciji manj senzacionalistično, manj je bilo poročanja o konkretnih primerih samomora in več o primerih stisk, ki so se razrešile na konstruktivne načine. Prišlo je do pozitivne spremembe v naslovih prispevkov, prav tako pa je več prispevkov navajalo vire pomoči. Ugotovitve študije so vzpodbudne, vendar je potrebno kontinuitrano delo z mediji, če želimo doseči trajnostne rezultate.
COBISS.SI-ID: 3678437
Zaprte osebe so izredno ranljiva skupina glede samomorilnega vedenja, pri čemer je stopnja samomorov v primerjavi s splošno populacijo vedno večja. Vendar so značilnosti samomorilnega vedenja za to skupino v Sloveniji premalo proučene. Želeli smo raziskati značilnosti samomorilnega vedenja in dejavnike, povezane s samomorom pri moških zaprtih osebah v Sloveniji države in v raziskavo vključili 419 moških. Udeleženci so izpolnili baterijo vprašalnikov, ki je vključevala demografske značilnosti, anamnezo, WHOQOL-BREF, Indeks dobrega počutja, Paykelovo lestvico samomorilnega vedenja, Lestvico depresije, tesnobe in stresa ter Vprašalnik o medosebnih potrebah. Rezultati študije so pokazali, da je 10,3 % udeležencev poročalo, da so trenutno ogroženi za samomor, pri čemer so ti udeleženci poročali o hujših težavah z duševnim zdravjem, slabši kakovosti življenja in nižji ravni dobrega počutja. Pomanjkanje socialnih stikov ni močno vplivalo na duševno zdravje, temveč predvsem na kakovost socialne podpore, pri čemer zaznavanje pripadnosti in sprejetosti s strani drugih predstavlja varovalni dejavnik samomorilnega vedenja.
COBISS.SI-ID: 45471747
Moški predstavljajo večino tistih, ki umrejo zaradi samomorov po vsem svetu, s skupnim razmerjem med samomori moških in žensk 3,5: 1. Vendar pa je malo raziskav, ki bi preučevale moške izkušnje s težavami v duševnem zdravju, kako odnos do samomora in iskanja pomoči vpliva na njihovo vedenje in kakšni znaki depresije in samomorilnosti so med njimi. Poleg tega so zaprte osebe moškega spola izjemno ranljiva skupina z dosledno večjo razširjenostjo samomorov v primerjavi s splošno populacijo zaradi posebnih in različnih dejavnikov, ki lahko povečajo tveganje za samomor. Glavni cilji naše raziskave so bili zato preučiti značilnosti in nevarnosti samomorilnega vedenja pri moških, kako maskuline vloge in odnosi vplivajo na to vedenje med moškimi, ki poskušajo umreti zaradi samomora in zaprtimi osebami moškega spola ter kakšni so starostni trendi samomorilnega vedenja za to populacijo.
COBISS.SI-ID: 70424162