Strokovna monografija o okupacijskih mejah je bila publicirana z namenom nadgradnje istoimenske razstave, ki je najprej gostovala v slovenskem parlamentu in bila nato predstavljena še na večih koncih po Sloveniji.
F.28 Priprava/organizacija razstave
COBISS.SI-ID: 299668992Ko so si Slovenijo med drugo svetovno vojno razdelili štirje okupatorji, je najbolj trpela Dolenjska. Ostale pokrajine so ostale večinoma nerazdeljene in del ozemlja istega okupatorja. Dolenjska pa je bila razdeljena med Nemce, Italijane in Neodvisno državo Hrvaško. Mejo so začrtali Nemci in jo zaradi vojaških, gospodarskih in prometnih razlogov premaknili 10 do 15 kilometrov južno od reke Save. Do junija 1941 so Nemci zasedli tudi nekaj ozemlja onkraj razmejitvene črte. Meje so za domačine pomenile veliko oviro. Za prehod so potrebovali prepustnice. Meje so jih odrezale od služb ali, v primeru kmetov, njihove zemlje. Ta zemlja je bila večinoma neobdelana, ker je bilo prehajanje meje omejeno. Težaven je bil tudi prevoz blaga iz ene države v drugo. Poleg državnih meja so domačine ovirali tudi različni vojaški objekti v okolici.
F.28 Priprava/organizacija razstave
COBISS.SI-ID: 19183363Pred napadom Nemčije na Jugoslavijo (6. april 1941) je bilo Prekmurje po trianonski pogodbi del Kraljevine SHS oz. Jugoslavije. Skupaj z Bačko, Baranjo, Banatom in Medžimurjem je pojmovno tvorilo entiteto, ki so jo Madžari poimenovali Južne pokrajine (Délvidék). Z začetkom vojne in diplomatskimi pogajanji z Nemčijo so Madžari uspeli pridobiti leta 1920 izgubljeno Prekmurje. Kljub prijateljski pogodbi med Jugoslavijo in Madžarsko je slednja klonila pod pritiskom Nemčije in prelomila dáno obljubo, da ne bo zahtevala vrnitve trianonskih ozemelj.
F.28 Priprava/organizacija razstave
COBISS.SI-ID: 33887747Razstava Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja. Življenje ob okupacijskih mejah v Sloveniji, 1941–1945 prikazuje rezultate dela raziskovalcev z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter sodelujočih ustanov: Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in Inštituta za novejšo zgodovino ZRC SAZU, ki so v arhivih, muzejih, na terenu in med ljudmi iskali odgovore, kje so med 2. svetovno vojno potekale meje med okupiranimi območji, kaj je danes še ostalo od materialnih ostankov in kako so te vplivale na ljudi. “Na slovenskem ozemlju je bilo med 2. svetovno vojno pet različnih tipov meja – med Nemci in Hrvati, med Nemci in Madžari, med Nemci in Italijani, med Madžari in Hrvati in med Hrvati in Italijani in tri tromeje med njimi,” razdeljenost današnjega slovenskega ozemlja opiše zgodovinar dr. Bojan Balkovec in doda, da raziskovalci do zdaj sploh niso imeli podatka, kje na terenu so meje dejansko potekale. Zato so se po digitaliziranih nemških vojnih kartah in današnjih geografskih kartah, pa tudi s sodobno tehniko odpravili na teren, kjer so nekdanje meje vrisali v današnje stanje, prav tako pa tudi evidentirali in popisali materialne ostanke mejnih sistemov, kot so mejni kamni, ostanki opazovalnih stolpov, bodeča žica ipd. Ostanki so torej še danes vidni v prostoru, trajno pa so zaznamovali tudi življenje ljudi ob teh mejah. Čiščenje mejnega pasu in postavljanje obrambnih ovir so namreč morali izvajati prisilni delavci med domačini, ki so za to morali pogosto dostaviti svoj les, dati svoje orodje. Meje so naenkrat presekale običajni vsakdan, ljudje niso mogli več v svojo cerkev, ker je bila pod drugim okupatorjem, ločile so se družine, preprečile poti na delo. Posledice vojnih razdelitev pa so čutili še leta po koncu 2. svetovne vojne. Še desetletje po koncu vojne so bili smrtni primeri zaradi minskih eksplozij, čeprav so po vojni nemški ujetniki, pa tudi redna vojska čistili mejna območja. Travme, ki so jih te delitve pustile, lahko še danes opazimo pri tam živečih ljudeh.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 69372770Predavanje o rapalski meji, ki je med letoma 1918 (1920) in 1945 (1947) delila Italijo in Jugoslavijo. Ob napadu leta 1941 se je del meje preobrazil v državno mejo med Italijo in Nemčijo, del pa je postal administrativna notranja meja med Italijo in okupiranim italijanskim ozemljem Ljubljanska pokrajina.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 65889634