Rapalska meja: četrt stoletja obstoja in stoletje dediščine 12. novembra 1920 sta v italijanskem mestu Rapallo Kraljevina SHS in Kraljevina Italija podpisali pogodbo, s katero je bila po prvi svetovni vojni določena meja med državama. Z gledišča Slovencev je Italija dobila tretjino slovenskega etničnega ozemlja in s tem preko 300.000 Slovencev. Ko je bila meja dogovorjena, so jo na terenu uradno označili z mejniki. Vseh mejnikov je bilo prek 5000. Danes jih je ohranjena četrtina ali še manj. Kljub dogovoru o poteku meje sta obe strani začeli mejo utrjevati. Do večjega utrjevanje na italijanski strani je prišlo po januarju 1931, ko so začeli z izgradnjo večjega števila podzemnih in nadzemnih utrdb in kasarn, povezanih v t. i. Alpski zid. Na jugoslovanski strani do večjega utrjevanja ni prišlo pred letom 1935. Ostanki utrjevanja so vidni še danes. Po drugi svetovni vojni je bila meja med Italijo in Jugoslavijo premaknjena proti zahodu, veliko bližje slovenski zahodni etnični meji. Poleg materialnih ostankov pa ima meja vidne posledice tudi v slovenski regionalni pripadnosti. Primer rapalske meje kaže, kako lahko sicer relativno kratkotrajna meja ostane v zavesti tamkajšnjega prebivalstva veliko dlje od svojega obstoja.
COBISS.SI-ID: 66237794
V prispevku predstavljamo primerjavo cerkvene in posvetne upravno-teritorialne delitve Slovenije, tudi z vidika njune zgodovinske perspektive. Namen tega je ugotoviti njuno kompatibilnost in uporabnost za potrebe načrtovane členitve Slovenije na pokrajine kot vmesne stopnje upravne hierarhije med državno in občinsko ravnijo. Ob tem podrobneje analiziramo nevralgične točke v obstoječi cerkveni členitvi in jih vrednotimo z vidika pokrajinske identitete slovenskih prebivalcev, kot smo jo ugotovili v podrobni raziskavi, izvedeni v letih 2014–2015. Ugotavljamo, da sta si obe členitvi načeloma čedalje bližji, saj se kljub politični neodločnosti, ki zavira pobude ustanavljanja posvetnih pokrajin, vendarle vse bolj nakazuje verjetnost vzpostavitve osmih teritorialnih enot.
COBISS.SI-ID: 42481197
Prečkanja meje, nakupovanje v tujini in potovanja so pomembno vplivala na življenjski slog Slovencev v povojnih desetletjih. Odgovor, ali so pri tem izostrili čut za kakovost, je dvorezen. Vsekakor pa je odprtost države vplivala na domačo proizvodnjo in trgovino, ki sta si prizadevali doseči zahodne standarde. Nakupovanje v tujini je izvajalo dodaten posredni pritisk na politiko, ki je bila – vsaj do neke mere – prisiljena upoštevati želje potrošnikov in ravnati v skladu z njimi. Pri tem je treba omeniti, da je bilo nakupovanje – še posebej v petdesetih letih in v prvi polovici šestdesetih – omejeno zaradi nizkega življenjskega standarda. Sčasoma se je uveljavil specifičen potrošniški ritual, nekakšna nakupovalna mrzlica, ki ji je podlegla večina Slovencev (in še več Jugoslovanov). Tipična značilnost takšnega odnosa je bila, da ljudje niso kupovali zgolj izdelkov, ki so jih resnično potrebovali. Ko so bili v tujini, so morali »zgrabiti priložnost«, da bi bilo potovanje »vredno njihovega denarja in časa«, in so zato kupili vse, kar jim je prišlo pod roke. Nakupovalni turizem je le eden od dejavnikov, ki so izoblikovali specifično povojno socialistično potrošniško miselnost v Sloveniji. Njegov vpliv je treba ocenjevati znotraj širšega konteksta, skupaj s filmi, glasbo, televizijo, množično motorizacijo, razmahom tujega turizma v Sloveniji in ekonomsko emigracijo. Vse to je privedlo do dejstva, da so Slovenci prevzemali zahodne standarde in vzorce obnašanja, stanovanjske kulture, oblačenja in načina preživljanja prostega časa že vse od »liberalnih« šestdesetih dalje. Od zgodnjih sedemdesetih let dalje so npr. premožnejši že imeli mednarodne kreditne kartice, vključno z American Express. Ljudje so iz socializma vzeli, kar je bilo uporabnega (brezplačno šolanje, dobre zdravstvene storitve, polna zaposlenost), medtem ko so imeli ideologijo, ki je prežemala politične govore, časopisne članke in televizijske novice, za nujno zlo. Zadnji dve desetletji samoupravnega socializma skoraj nihče več ni jemal resno. To je bilo verjetno tudi posledica dejstva, da so se pri nakupih v tujini srečevali tako kritiki režima kot politiki in uradniki.
COBISS.SI-ID: 66246754