Predavanje analizira klasifikacijo beguncev v Avstro-Ogrski med 1. svetovno vojno, ki je temeljila na socilanih, nacionalnih in verskih kriterijih. Begunce je delila na preskrbljene (bemittelte) in nepreskrbljene (unbemittelte), od tega pa je bila namestitev beguncev v diaspori, v kolonijah in begunskih taboriščih. Tendenca oblasti je bila, da so zaradi praktičnih razlogov obdržali skupaj nacionalne in verske skupine, socialni element pa je bil ključen za odločitev o namestitvi.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 70803810V predavanju so predstavljeni pogoji življenja na območju soške fronte v obdobju med koncem bojev na fronti in koncem vojne med Italijo in Avstro-Ogrsko. Tema še ni bila podrobno raziskana in je sproža številna vprašanja, na katera še ni bilo zadostno odgovorjeno, tj. fizične razmere na ozemlju, demografsko stanje, politične razmere, pričakovanja italijanskih okupacijskih organov, da so izvajali svojo oblast nad nekdanjimi okupiranimi ozemlji, kljub (začasnemu) umiku v Padovo. Fizične razmere so zaznamovale popolno opustošenje in prvi koraki k obnovi so bili narejeni v vmesnem obdobju med 12. soško ofenzivo in bitko pri Vittorio Veneto. Hkrati je bila vrnitev beguncev odvisna od stanja uničenja in obnove. Upravni položaj je bil precej zmeden, saj je bila večina lokalnih in celo regionalnih oblasti še vedno v begunstvu in ni mogla učinkovito delovati.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 42438189Referat obravnava nasilne izselitve slovenskega prebivlastva med 2. svetovno vojno v kontekstu definicije genocida. Poljski pravnik in lingvist judovskega rodu Raphael Lemkin je v delu "Axis Rule in Occupied Europe" skoval in utemeljil termin »genocid« - ta pojem je v nekoliko spremenjeni podobi dobil potrditev v Združeni narodih leta 1948. Lemkin je v tej, leta 1944 izdani knjigi kot osrednja avtoriteta na področju novih pravnih norm za nasilje, ki ga je izvajal predvsem nacistični režim, med narode, za katere je menil, da so izpostavljeni genocidnim namenom, navedel Jude, Poljake, Slovence in Ruse. Temeljni cilj nacističnih oblasti na okupiranem slovenskem ozemlju je bil usmerjen v izpolnitev Hitlerjevega ukaza 'Machen Sie mir dieses Land wieder Deutsch!' (Napravite mi to deželo zopet nemško!). Ena od temeljnih oblik uresničevanja tega načrta je bilo tudi prisilno izseljevanja slovenskega prebivalstva v Srbijo, Nemčijo in Ljubljansko pokrajino, ki je bila anektirana s strani Mussolinijeve Italije. V tem kontekstu je prispevek obravnaval begunsko problematiko kot enega od temeljnih dejavnikov uresničevanja nacističnih genocidnih namenov nad slovenskim prebivalstvom.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 3978612Predavanje je predstavilo usodo plemstva na Slovenskem med drugo svetovno vojno in v prvih letih po njej. Sinteza je pokazala, da je slovenski prostor po letu 1918 zapustilo veliko plemiških rodbin, ki bodisi zaradi svoje pronemške orientacije niso želele živeti v jugoslovanski državi bodisi jih je preveč prizadela agrarna reforma. Kljub temu je nekaj plemiških rodbin ostalo, predvsem tiste, ki so v tem prostoru živele stoletja dolgo in so še vedno obdržale precejšnjo posest. Ti so na Slovenskem tudi dočakale drugo svetovno vojno, v katero se praviloma aktivno niso vpletale. Raziskave gradiva so pokazale kar nekaj primerov, ko so člani plemstva odkrito zavračali nacizem ali pa celo podpirali osvobodilno gibanje. Kljub temu je bilo precej plemiških posameznikov ubitih že med vojno, po vojni pa so bili skoraj vsi razglašeni za Nemce in posledično izgnani iz slovenskega prostora, njihova posest pa je bila podržavljena.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 45516589Prispevek predstavlja rezultate analize likovnih upodobitev in interpretacij motiva beguncev v likovni umetnostni v času prve svetovne vojne na Slovenskem. Osredotoča se na vidik uporabe motiva v vizualni propagandi prve svetovne vojne (plakati, razglednice, periodične publikacije) in na poglobitev razumevanja vzrokov razmeroma redkega pojavljanja motiva v siceršnjem likovnem ustvarjanju domačih umetnikov. Pri tem vpeljuje kontekste državno vodenih procesov vojnega absolutizma in propagande ter na izbranem primeru ocenjuje kakovost umetniške interpretacije motiva in njene odmeve. Specifike likovnih upodobitev motiva beguncev v času prve svetovne vojne na Slovenskem še niso bile predmet poglobljene znanstvene obravnave, zato prispevek ponuja prvi zaokrožen pregled, znotraj katerega je mogoče umeščati nadaljnje raziskave te tematike.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 45517869