Od druge svetovne vojne dalje je za Slovenijo značilen model dveh odraslih zaposlenih za polni delovni čas s podporno družinsko politiko spolno nevtralnega starševskega dopusta in široko dostopnim, subvencioniranim sistemom otroškega varstva. Država je leta 2003 nadgradila sistem starševskega dopusta z uvedbo očetovskega dopusta, katerega namen je spodbujanje skrbstvene vloge očetov. Prekarizacija, intenzifikacija in fleksibilizacija dela v Sloveniji vodijo v nestabilne, atipične zapolistve, pri čemer izstopajo zlasti prve zaposlitve mladih, ki so prekarne v skoraj dveh tretjinah primerov. Neoliberalni trg, ki temelji na konceptu »idealnega delavca«, razbremenjenega skrbstvenih in družinskih obveznosti, kar izhaja iz tradicionalne delitve spolnih vlog, predstavlja enega ključnih dejavnikov, ki vplivajo na vključevanje očetov v skrb za otroke. Večji premiki v skrbno očetovstvo in mnoge variacije razmerja med očetovstvom in plačanim delom so zaznani pri očetih v negotovih zaposlitvah. Očetje na vodilnih položajih z možnostjo ustvarjanja in vpliva na ukrepe usklajevanja plačanega dela in skrbi za otroke, izražajo prevladujočo hegemono moškost z omejeno vključenostjo v skrb za otroke, kar se udejanja v »vikend očetovstvu«.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1224045V prezentaciji podajamo pregled očetovstva kot kulturne reprezentacije in razprav o očetovski identiteti, ki so povezane z moškostjo. Poudarjava, da se očetovske prakse in normativne podobe oblikujejo pod vplivom "socialno-ekonomsko realne spolne delitve dela" (Hausen 1975), ki jo najdemo v družbi. To pomeni, da se morajo ljudje v vsakdanjih praksah vedno soočati z zahtevami spolnih norm, njihovo kontradiktornostjo, in socialno-ekonomskimi omejitvami, in te pogosto nasprotujoče si ideje umestiti v realnosti lastnega življenja. Ti dejavniki odločilno oblikujejo prakse očetovstva in materinstva, ki se pogosto razlikujejo od vplivnih reprezentacij le teh.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1215597