Na presečišču feministične etike skrbi ter kritičnih študij moških in moškosti članek razvija alternativne interpretacije praks in stališč moških vpetih v skrbstveno delo, z namenom rahljanja spolnih binarizmov v percepcijah in konstrukcijah skrbstvenega dela. Empirična evidence zbrana v 23 individualnih intervjujih razkriva, da moški v specifičnih skrbstvenih situacijah intenzivne primarne oskrbe in v nehegemonih socialnih položajih (glede na razred, starost, zdravstveno stanje in spolno usmerjenost) do neke mere preoblikujejo dominantne norme moškosti in v skladu z logiko feministične etike skrbi vzpostavljajo skrb kot spolno nevtralno, kompleksno, politično relevantno in družbeno integrativno dispozicijo in aktivnost.
COBISS.SI-ID: 46413827
Članek na podlagi individualnih intervjujev razvija niansiran vpogled v strukturne in identitetne dejavnike, ki odvračajo moške od skrbstvenih poklicev v otroškem varstvu, oskrbi starih in oseb z ovirami. Analiza pokaže, da razmeroma dobre delovne razmere v součinkovanju s poudarjeno hegemono konstrukcijo moškosti pritegnejo več moških v oskrbo oseb z ovirami v primerjavi z oskrbo starih in otrok. Zaradi odvračajočih učinkov slabih delovnih razmer ter ospoljenih konotacij intimne nege in gospodinjskega dela ostaja delež moških v oskrbi starih izjemno majhen. V skrbi za otroke pa se kaže, da so konotacije feminiziranosti tega dela zaradi asociacij na materinstvo kulturno tako močne, da se kljub dobrim delovnim razmeram v to področje skrbi vključuje najmanjši delež moških.
COBISS.SI-ID: 36574045
Članek kritično pretresa pojem skrbne moškosti in domnevno povezavo med vpetostjo moških v skrbstveno delo, temu ustrezno identitetno spremembo in od tod izhajajoče emancipacijske učinke. Hipotezo skrbne moškosti avtor najprej sooči s teorijo družbene reprodukcije, nato omenjeno povezavo ovrednoti s podatki o spolni segregaciji profesionalnega skrbstvenega dela in s študijo primera v dveh domovih upokojencev. Analiza pokaže, da empirična študija podpira tezo o upoštevanju vrednot, povezanih s skrbno moškostjo, vendar se učinki zdijo prej represivni kot emancipacijski.
COBISS.SI-ID: 36572765
Članek obravnava ambivalentne diskurze o sodobnem očetovstvu, pri čemer diskurza feminizma in enakosti spolov zagovarjata enakost v starševstvu, medtem ko diskurz skupin za očetovske pravice vztraja pri esencialističnem razumevanju spolnih vlog. Kljub spolno nevtralni zakonodaji v Sloveniji institucije pri dodeljevanju starševskih pravic očetom sledijo esencialističnemu diskurzu. Analiza dvanajstih intervjujev z očeti, ki so primarni skrbniki otrok, razkriva specifične okoliščine marginaliziranih in soudeleženih moškosti (Connell, 2005) ter opozori na strukturne neenakosti, s katerimi so se srečevali intervjuvani moški v prizadevanjih za starševske pravice. Moški so pojmovani kot sekundarni starši, in to pojmovanje je globoko vpeto v institucije, politike in vsakdanje prakse.
COBISS.SI-ID: 36575837
Članek osvetljuje oskrbo, ki jo izvajajo moški za svoje partnerke ali starše z demenco, in glavne izzive, s katerimi se soočajo v procesu oskrbe. Z van Gennepovim modelom rituala prehoda, ki razlikuje med tremi fazami prehoda posameznika v novo družbeno vlogo (separacija/ločitev; liminalnost/prehod; ponovna integracija/povezava), avtorica analizira šest individualnih intervjujev z neformalnimi oskrbovalci, v katerih razbira izkušnje in spremembe, ki jih prinesejo skrbstvene odgovornosti v vsakdanje življenje neformalnih oskrbovalcev in prilagoditev potrebam ljudi z demenco. Ugotovitve analize, kako se moški soočajo s feminizirano prakso oskrbe, pokažejo potenciale za spreminjanje tradicionalnega pripisovanja oskrbe ženskam ter tudi specifične potrebe moških oskrbovalcev, kot so spolno specifična podpora javnih služb, boljša komunikacija z zdravstvenim osebjem in čustvena podpora.
COBISS.SI-ID: 36576093