V knjigi Meje znotraj zbirke *efka* so objavljene razprave, namenjene širši publiki. Dve pregledni poglavji sta teoretsko nosilni besedili knjige. Za njima so tri etnografska poglavja, vsako z drugačnim fokusom. T Bajuk Senčar v poglavju ‚Izvori raziskovanja mej v antropologiji in etnologiji‘ predstavi nastajanje, osrednje tokove in temeljna dela antropologije mej. M Kozorog v poglavju ‚Ekologija meje‘ predstavi mejo kot s strani človeka ustvarjeno entiteto z učinki na več-kot-človeške ekologije. V etnografskih poglavjih najprej K Munda Hirnök in I Slavec Gradišnik predstavita spreminjanje slovensko-madžarske meje ter spomine obmejnih prebivalcev na različna obdobja meje. T Bajuk Senčar analizira vlogo Evropske unije pri nastajanju projektov čezmejnega povezovanja, vplive procesov evropske integracije ter izkušnjo lokalnih akterjev s projekti. M Kozorog pa se posveča kmetom, ki v meji vidijo enega od zgodovinskih izvorov težav kmetovanja v obmejni pokrajini, kjer naj bi se prav zaradi meje povečala številčnost divjadi, ki danes pustoši po njihovih poljih. V sklepu T Bajuk Senčar in M Kozorog predstavita pomen antropologije mej za širšo in prihodnjo antropološko in etnološko misel.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 62630403V tematski številki revije Traditiones slovenski in madžarski raziskovalci razpravljajo o problematiki zavarovanega območja, to je Krajinskega parka Goričko in Narodnega parka Orseg ob slovensko-madžarski meji. V enajstih člankih avtorji analizirajo vprašanja kompleksne zgodovine prej enotnega območja, dediščino na primeru pridelave bučnega olja, odnos do naravnih travnikov in ekoetnologije, vprašanja razvoja lokalnih skupnosti, vprašanje evropeizacije in vprašanje odnosa in vzajemnega delovanja narave in kulture.
C.03 Vabljeni urednik revije (guest-associated editor)
COBISS.SI-ID: 45958445Na 2. znanstvenem srečanju so slovenski in madžarski raziskovalci in raziskovalke predstavili nekatere bistvene probleme na polju obravnave kompleksnih zgodovinskih vprašanj, tematizirali številne zadrege in probleme rabe historičnih poimenovanj, npr. Vendvidek, načeli vprašanja dediščine; pri vprašanjih o EU in lokalnih projektih govorili o možnosti raziskave socialnih mrež in načeli možnosti sodelovanja pri filmski produkciji.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 44167213M Godina Golija je za etnološki film Moč bučnih semen preučila proizvodnjo bučnega olja in raziskala tradicionalno pripravo bučnih semen. V filmu so prikazani tradicionalni in sodobni načini proizvodnje in rabe bučnega olja na obeh straneh meje, novi proizvodi iz buč, zanimivi za obiskovalce ter prireditve in festival.
E.03 Drugo
COBISS.SI-ID: 47275523