Sveže izdana monografija predstavlja 300 strani dolgo primerjalno študijo dveh misijonarskih potopisov iz 30.-ih let prejšnjega stoletja, prvič natisnjenih v knjižni obliki in znotraj znanstvenene monografije. Poleg poglobljene kontekstualizacije časa in prostora, v katerem sta potopisa Miriam Zalaznik in Stanka Poderžaja nastala, knjiga vključuje še biografske podatke obeh potopiscev, kot tudi podrobno analizo njunih besedil. Avtorici k potopisoma pristopata tako s stališča duhovnosti in materialnosti njune poti kot tudi diskurzivnosti njunega izraza ter nazadnje še s stališča medkulturnih in medreligijskih tematik. Analize, ki se poslužujejo metode natančenga branja, odpirajo mnogoznačna vprašanja glede dveh besedil, ki se tako po literarno zgodovinski kot vsebinski plati močno razlikujeta. S spoznanji iz postkolonialnih in ženskih študij v kontekstu zgodovinskega razvoja potopisnega žanra, avtorici pokažeta, kako se potopis Miriam Zalaznik že spogleduje z modernističnimi narativnimi prijemi, medtem ko besedilo Stanko Poderžaj ostaja globoko zasidrano v avtoritativni realistični pripovedi zgodnejšega obdobja. Prav tako se potopiska nahaja prvenstveno v polju samorefleksije izraza, s čimer bralca zapelje v intimni svet njeni osebnih doživljanj, medtem ko potopisec s pomočjo samoreferencialnega ponavljanja skuša bralca interpelirati v polje vednosti, kjer naj bi bilo jasno, kdo smo »mi« in kdo »oni«. Knjiga pomeni izviren doprinos k razumevanju misijonarskega potopisa – tega spregledanega žanra, ki si zasluži več pogobljenih raziskav z vidika literarno-zgodovinskih, kulturnih, migracijskih in ženskih študij.
COBISS.SI-ID: 62072835
V nasprotju z apostolskim pismom Maximum illud, ki je od misijonarjev zahtevalo, da pretrgajo vezi z nacional(istič)nimi in kolonialnimi interesi, je bil misijonarski podvig medvojnih jugoslovanskih misijonark in misijonarjev v Bengaliji globoko prežet s patriotizmom, tako časopisje kot misijonarski tiski pa so jugoslovanski bengalski misijon prikazovali kot simbolno zmago nove jugoslovanske države. Članek želi to protislovje interpretirati z raziskavo načinov, na katere so usklajevali konflikt med transnacionalnim misijonarskim projektom in nacionalističnimi programi, pri čemer so bili pogosto pred težavno odločitvijo, interesom katere nacije naj sledijo.
COBISS.SI-ID: 44908589
Prispevek najprej predstavi večtisočletno tradicijo indijskega asketizma in monasticizma ter oriše njihove glavne verske predpostavke in prakse. Pri tem se osredotoči na položaj žensk v starih asketskih tradicijah Indije, predvsem v budizmu, hinduizmu in džainizmu, kar predstavlja področje, ki je bilo doslej deležno malo pozornosti sodobnih raziskovalcev. Ker je prispevek del večjega raziskovalnega projekta o delovanju katoliških misijonark v kolonialni Indiji, na koncu identificira pomembna stičišča med indijskimi asketinjami in katoliškimi nunami in razmišlja o srečanju katoliškega in indijskega verskega diskurza.
COBISS.SI-ID: 69857890
Članek je zasnovan krožno. Pot začne s predstavitvijo v obsežnem družinskem arhivu zbranih pisem, ki jih je slovenska misijonarka sr. Konradina v prvi polovici prejšnjega stoletja pošiljala svoji družini v Slovenijo. V nadaljevanju predstavi nekatere zgodo-vinske okoliščine, pomembne za razumevanje kvalitativnih metodoloških pristopov, ponudi pa tudi vpogled v različne plasti, pomembne pri analizi pisem (materialni aspekt, vprašanje obsega, vsebinska analiza, etnografski kontekst itd.). V zaključku se vrne na svoje izhodišče in osvetli akterko samo, slovensko misijonarko v Indiji, ki je v okviru različnih hierarhij, diskurzov in odnosov svojim domačim pošiljala pisma.
COBISS.SI-ID: 44895533
V članku je na osnovi arhivskega gradiva, zgodovinskih interpretacij in intervjujev z misijonskimi zdravstvenimi sestrami (MZS) osvetljeno v strokovni literaturi skoraj povsem spregledano poglavje začetkov zdravstvene profesionalizacije redovnic v Katoliški cerkvi. Z analizo vloge dveh zdravnic – Škotinje Agnes McLaren (1837–1913) in Avstrijke Anne Dengel (1892–1980), glavnih akterk v dolgoletnem boju za to, da bi bilo katoliškim redovnicam dovoljeno v celoti prakticirati zdravniški poklic – avtorica pokaže na površnost postkolonialne kritike pri razumevanju motivacij obeh pionirk. Sama ju razume kot vizijonarki, tudi po tem, da sta si bili sposobni izboriti prostor svobodnejšega delovanja v patriarhalnih okvirih tako Cerkve kakor družbe. Članek se v celoti naslanja na arhivske najdbe, ki so nastale v sklopu raziskovanja treh sester misijonark Žužek. Tudi zaradi svežega doprinosa k obstoječim raziskavam na temo ženskega misijonskega zdravilstva, ga je v angleški različici z manjšimi popravki v objavo sprejela ena vodilnih revij s tega področja -- Journal of Religious History. Predvidoma bo objavljen še v letu 2021.
COBISS.SI-ID: 43774253