Znanstvena monografija celovito povzema vse izsledke projekta. Analizira družbeno vlogo literature v vseh obdobjih slovenske literarne zgodovine, podrobno opiše politični pomen literarne kulture v obdobju 1945-1990, podrobno predstavi slovensko književno produkcijo po letu 1990, zlasti glede na družbeno vlogo literature. Ugotavlja, da je literarna kultura po letu 1990 marginalizirana, njen politični učinek ni primerljiv s tistim med letoma 1945 in 1990. Na koncu postavi tezo, da je treba v sodobnosti najpomembnejšo družbeno vlogo literature videti v njeni etični razsežnosti.
COBISS.SI-ID: 41378307
Lirski subjekt si na ozadju literarnoteoretskega vprašanja o lirskem subjektu zastavlja vprašanje o subjektu v pesmi. Prinaša pomembne ugotovitve o načinu izražanja subjekta v pesmi in zastavlja začetek snovanja sodobne teorije lirike v slovenskem prostoru. Razgrne in uporabi pri nas še neznan instrumentarij za raziskave poezije, ki je tudi v mednarodnem pogledu še v začetku razvoja. V aplikativno-analitičnem delu se posveti primerom iz zgodovine svetovne lirike, vseskozi pa v analizo vpenja slovensko pesniško produkcijo preteklih 30. let.
COBISS.SI-ID: 298302464
Razprava primerja dve drami, Vojaško skrivnost Dušana Jovanovića (1983) in tisočdevetstoenainosemdeset Simone Semenič (2013), katerih dogajanje je postavljeno v zadnje desetletje nekdanje Jugoslavije in socializma. Kar je nenavadno, je dejstvo, da je Jovanovićeva drama označena kot radikalna distopija, besedilo Semenič pa deluje kot nostalgična utopija oz. potrditev socialističnega družbenega sistema. Analiza pokaže, da je prvi vtis zavajajoč, saj Simona Semenič omenjeno utopično podobo socializma uporabi zato, da prikaže distopično podobo sodobne slovenske družbe, ki jo zaznamuje neoliberalizem. Uporablja inovativno dramsko tehniko z izskoki v prihodnost, s katerimi gradi gledalčev/bralčev čustveni odziv in ga prisili v razmišljanje. Uporablja torej manipulacijo recepcije v smislu post-dramskega gledališča, kot ga definira Hans Thies Lehmann, da bi prikazala kritiko sodobne družbe. Jovanović na drugi strani skrije svojo družbeno kritiko v obliko drame absurda. Dogajanje postavi v zoolingvistični laboratorij, kjer živali delujejo po nekaterih absurdnih vzorcih samoupravljanja (npr. volitve z enim samim kandidatom, nenehno iskanje kompromisa, nemogoče gospodarske razmere). Vojaška skrivnost je tako posledica posebnega položaja slovenskega gledališča v tedanji Jugoslaviji, kjer je bilo slednje razumljeno kot družbeni forum, na katerem se je preverjalo alternativne družbene ideje. tisočdevetstoenainosemdeset odseva drugačen položaj v mediatiziranem svetu, v katerem smo nenehno...
COBISS.SI-ID: 69703266
Kasandra slovenskega pesnika in dramatika Borisa A. Novaka je nastala po avtorjevi izkušnji balkanskih vojn, zato ni presenetljivo, da ima družbenokritično perspektivo. V drami je izpostavljen pojav vojne travme in njene razrešitve v postsocialističnem kontekstu, to je v kontekstu razpada Jugoslavije. A drama na ozadju historičnih referenc obravnava individualno raven doživljanja vojnih dogodkov, vključno s posilstvi in uboji. Klasična starogrška zgodba je premeščena v sodobni čas, s čimer Novak izpostavi nadčasovnost travm, ki jih povzročajo vse vojne od Troje dalje. A Novakova drama se konča na nov način, in sicer s Kasandrinim odpuščanjem Agamemnonu. Razrešitev se izkaže za zanimivo, po eni strani zaradi svoje nepričakovanosti in izjemnosti, po drugi strani pa zaradi osredotočanja na subjektivni vidik pomiritve. V članku na teoretski podlagi kognitivne literarne vede, zlasti s pomočjo razlikovanja med kognitivno in emotivno empatijo, analiziram okoliščine, kognitivne mehanizme in socialno funkcijo Kasandrine odločitve, da odpusti Agamemnonu. Ta ima z evolucijsko-socialnega vidika sprva razdiralno oz. tekmovalno funkcijo, z osebnega vidika pa omogoča individualno samo-izpolnitev skozi ljubezen. Kot temeljno vprašanje Novakove drame se nazadnje izkaže sledeča dilema: ali je mogoče na ravni kognitivistične analize upravičiti bodisi individualno bodisi kolektivno premagovanje travme na Kasandrin način.
COBISS.SI-ID: 28935171
Ljudožerci slovenskega pesnika in dramatika Gregorja Strniše (1930-1987) so bili na slovenskih odrih doslej uprizorjeni petkrat, in sicer leta 1977, 1987, 1995, 2002 in leta 2017. Od tega je dramo trikrat (1977, 1987 in 2002) režiral Mile Korun, po enkrat pa Aleš Novak (1995) in Ivica Buljan (2017). Črpajoč iz predhodnih analiz družbene vloge slovenske dramatike v drugi polovici 20. stoletja (Borovnik, Troha, Poniž, Kermauner, Orel) članek preverja hipotezo, da leto 1991 pomeni bistveno spremembo v družbeni vlogi dramatike na Slovenskem. Obenem skozi analizo odzivov preverja predpostavko, da so za razumevanje slovenske poosamosvojitvene literature ključna osemdeseta leta. Analiza recepcije Ljudožercev obe hipotezi deloma potrdi, obenem pa tudi specificira posamezne posebne vidike družbene vloge dramskega žanra in Strniševe poetike, ki vplivajo na družbeni odmev Strniševih Ljudožercev.
COBISS.SI-ID: 69002338