Monografija je izšla v zbirki Slovenska filozofska misel in predstavlja novo filozofsko interpretacijo Antigone in njenega etičnega akta. V dialog z Antigono so pritegnjeni liki žensk iz mitologije, religije, filozofije ter literature, pri čemer avtor gradi novo teorijo etike, temelječo na nenapisanih zakonih. Knjiga tako prinaša obravnave likov Antigone, Savitri, Neznanke iz Betlehema, Marije, Schellingove Clare in Lepe Vide, na drugi strani pa obravnava koncepte Modrosti/Sophia, chore, Biti/Seyn, Matrice ter diha/Sape.
COBISS.SI-ID: 297071360
Prispevek s pomočjo metodolgije hermenevtičnega ključa krščanske feministične teologije opozori na pomen preobrazbe seksistične, moško-središčne podobe (monoteističnega: judovskega, krščanskega in islamskega – s poudarkom na krščanstvu) Boga, ki je močno vtisnjena v kolektivnem spominu zahodnega človeka. Pod pojmom moškosrediščna teologija je razumljena teologija, ki gradi na principu izključevanja namesto vključevanja, ki temelji na miselni paradigmi gospodar : hlapec in večino svoje teologije izpeljuje iz logike gospostva in večvrednosti izbrane elite, ki jo v vseh ozirih postavlja kot normo: moškega, belo raso, zahodno kulturo, eno religijo (krščanstva) nad drugo, človeka nad naravo... Kljub postopnemu ozaveščanju v luči enakosti spolov ter klica po transformaciji odnosa človeka do narave, moškosrediščna teologija Rimokatoliške cerkve in tudi ostalih krščanskih cerkva, v jedru še vedno ostaja osredinjena na normo moškosti. Za to je potrebna transformacija miselne paradigme in sprememba celotne zavesti posameznika in posledično celotnega kolektivnega spomina zahodne družbe. Ne zgolj terminološko ampak tudi paradigmatsko. Inkluzivnost enakovrednega pripoznanja spolov je tako razumljena kot pogoj sine qua non moralnega dialoga sleherne religije v kontekstu kultiviranja senzibilnosti in sprejemanja drugega, drugačnega ter etike nenasilja. Prispevek preko etike enakovredne pripoznanosti femininosti in enakosti spolov na religijskem polju, v okviru vprašanja konceptualiziranja podobe Boga/Boginje, posledično razvija vprašanje pomembnosti aktivnega, iskrenega medverskega dialoga, ki prepoznava in razbija negativne stereotipne predstave in predsodke ter dviguje raven strpnosti, spoštovanja in krepi medsebojno razumevanje tako v vsakdanjem življenju posameznikov različnih veroizpovedi in duhovnosti kot tudi na hierarhični institucionalni religijski ravni.
COBISS.SI-ID: 1539542980
Delo je dopolnjena izdaja slovenske knjige, ki je v ZDA izšla v prestižni zbirki "SUNY series in Theology and Continental Thought" v okviru založbe SUNY Press. Ameriška različica knjige vsebuje nove uvide, ki se navezujejo na pojem matriksialnosti pri Brachi Ettinger, ki je tudi napisala pohvalo knjige na njeni platnici. Knjigo sklepa izvirno poglavje o Antigoni in Jezusu, ki prvič na ta način povezuje obe teološko-etična lika na način najvišje etično-matriksialne zaveze ali etične konspiracije ljubezni. Knjiga argumentira za moč ljubezni, ki je višja od katerekoli manifestacije zla. Delo bo v kratkem izšlo tudi v ruskem prevodu pri ugledni akademski založbi Nestor-Istoria v Moskvi (podpora razpisa ARRS za prevode monografij) ter v letu 2022 v bengalskem prevodu pri ugledni akademski založbi iz Kolkate Abhijan Publishers.
COBISS.SI-ID: 62147331
V članku smo smo pojasnili etični pomen ideje o univerzalni religiji človečnosti (URČ). To idejo je plodno uporabil Jan Assmann, pred njim pa jo je razvil Moses Mendelssohn. Univerzalno religijo človečnosti moramo razlikovati od razodetih religij. Za razliko od teh se URČ ne da kodificirati. V določenem smislu je neizrekljiva in jo lahko komuniciramo samo s posredno komunikacijo in komunikacijo eksitence v Kierkegaardovem smislu. Nahaja se na ravni kozmičnih etičnih (pra)zakonov. Pokazali smo, da je lahko URČ pomemben dejavnik in element kulture miru ter primeren gradnik najgloblje kozmične etike (pravičnosti). Lepo se ujema s hipotezo skupne človečnosti. To hipotezo smo v članku dodatno podprli na podlagi teorije zmožnosti (A. Sen, M. Nussbaum).
COBISS.SI-ID: 45392131
Članek se ukvarja z možnostjo inkarnacije v femininem v naši dobi. V prvem delu analiziramo spolne genealogije v starem Izraelu in naglašamo problem skrajne ranljivosti ženskega življenja v samic sredi žrtvenega pogleda na svet ter krize žrtvovanja. Drugi del se ukvarja z analizo Feuerbachove interpretacije Svete trojice, ki lik Marije vnaša v samo logiko trinitaričnosti, s čimer odpira izjemno pomembno vprašanje za sodobno teologijo. Triadična logika, ki jo najdemo v prvem in drugem delu, je v tretjem delu povezana z vprašanjem t.i. tretje prisotnosti in s tem povezanega izvirnega predloga za novo matrikisialno etiko inkarnacije. Članek je neposredno povezan z osrednjo temo projekta ter objavljen v eni vodilnih svetovnih revij za filozofsko teologijo.
COBISS.SI-ID: 1540254404