J6-8266 — Zaključno poročilo
1.
Organizacija Mednarodne krasoslovne šole »Klasični kras«: Kraška hidrogeologija - raziskovalni trendi in uporabnost

Mednarodno krasoslovno šolo že 28 let redno organizira Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Leta 2019 je bil dogodek posvečen kraški hidrogeologiji. Z udeležbo okrog 200 udeležencev ve bilo to največje vsakoletno srečanje krasoslovcev na svetu. Tema je bila predstavljena z vabljenimi predavanji, posterji in terenskimi ekskurzijami. Srečanja se udeležila širša zainteresirana javnost, od strokovnjakov, poznavalcev problematike, do upravljalcev in odločevalcev, študentov in jamarjev. Pomembno je bilo za razvoj znanosti, izmenjavo idej, iskanje rešitev na izpostavljeno problematiko in varovanje narave. Organizacijo je podpirla tudi UNESCO. Vsako leto organizator izda publikacijo, ki iz različnih zornih kotov osvetljuje izpostavljeno problematiko in doseže širši krog bralcev. Dogodek je bil predstavljen tudi v različnih javnih in družbenih medijih.

B.01 Organizator znanstvenega srečanja

COBISS.SI-ID: 300322560
2.
Posredovanje raziskovalnih izsledkov državnim in lokalnim upravnim organom, ki so odgovorni za prostorsko načrtovanje in odločanje

V mnenjih in priporočilih k dokumentu »Pomembne zadeve upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (PZUV)« smo zaradi velike ranljivosti kraških vodnih virov predlagali dodatne raziskave dinamike in napajanja podzemnih voda, vzpostavitev sistematičnega spremljanja kakovosti ponikalnic v zaledjih kraških izvirov, nadgradnjo državnega monitoringa kakovosti vode znotraj kraških vodonosnikov z vzorčenjem v dostopnih vodokaznih breznih in s spremljanjem kakovosti v obdobju vodnega vala od začetka naraščanja pretoka prek vrhunca in ponovnega padanja proti začetnemu stanju. Zaradi zmanjševanja vodnih količin (potrjeno tudi z našo raziskavo Malenščice in Rižane) smo priporočili, da se razišče vpliv vegetacijskega pokrova s prestrezanjem padavin, transpiracijo rastlin na vodni odtok v kras in to upošteva pri bilančnih napovedih. Pri upravljanju s kraškimi vodnimi viri smo opozorili na kompleksnost prenosa onesnaževal in nujno izvajanje dejavnosti po najvišjih okoljskih standardih, krepitev nizke okoljske zavesti prebivalcev in vzpostavitev tesnejše povezanosti prostorskega načrtovanja s procesi upravljanja voda. V mnenjih in priporočilih k osnutku dokumenta »Dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050« smo opozorili na zmanjšano napajanje podzemnih voda, ki ga je potrdila naša raziskava in ga je v veliki meri moč pojasniti s spremembami podnebnih elementov. Svetovali smo, da se, glede na velik pomen kraških podzemnih voda v oskrbi s pitno vodo, temu nameni večja pozornost, da se opredeli vpliv posameznih okoljskih dejavnikov, med njimi tudi rastlinskega pokrova oziroma gozda, preuči možnosti zadrževanja odtoka in bogatenja vodnih virov. Ugotovili smo, da so v dokumentu zapostavljene poplave na kraških območjih in svetovali, da se vzpostavi spremljanje razsežnosti in trajanja poplav. Priporočili smo pripravo metodološko usklajenih ocen ranljivosti, ki so osnova za oblikovanje ukrepov za prilagajanje vplivom podnebnih sprememb. Opozorili smo, da je potrebno ocene ranljivosti in ukrepe zasnovati za ustrezne prostorske enote, po našem mnenju so to regije, najbolj primerna enota za upravljanje voda pa so porečja.

F.34 Svetovalna dejavnost

3.
Posredovanje znanj neposrednim uporabnikom

Okrogla miza na temo Oskrba z vodo v slovenski Istri 6. 12. 2016 v organizaciji Oddelka za geografijo Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije. Na okrogli mizi, ki jo je povezovala dr. Valentina Brečko Grubar, so sodelovali g. Zdravko Hočevar, direktor Rižanskega vodovoda Koper, ter njihova predstavnica ga. Sara Milenkovski, ga. Irena Vrhovnik s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, izpostava Koper, ga. Alenka Koželj z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, dr. Nataša Ravbar z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU in dr. Gregor Kovačič z Oddelka za geografijo UP FHŠ. Okrogla miza na temo o oskrbi z vodo v slovenski Istri in razsoljevanju morske vode 6. 2. 2017 v organizaciji Oddelka za geografijo Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije. Na okrogli mizi, ki jo je povezovala dr. Valentina Brečko Grubar, so sodelovali dr. Mitja Brilly in dr. Dušan Žagar z UL Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter dr. Vlado Malačič in dr. Janja Frece z NIB Morske biološke postaje Piran. V okviru okrogle mize na temo poplav v Sloveniji (21. 3. 2019), v organizaciji Oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani Filozofske fakultete sta rezultate dela projektne skupine predstavila dr. Nataša Ravbar in dr. Gregor Kovačič.

F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)

COBISS.SI-ID: 69266530