Drobirski tokovi so nenewtonske tekočine. Njihovi reološki parametri so odvisni od volumske koncentracije, zrnavostne sestave, vsebnosti drobnih zrn in njihove plastičnosti. Da bi dobili realne podatke za modeliranje drobirskih tokov, je bilo treba reološke parametre meriti pri različnih volumskih koncentracijah ob upoštevanju celotne zrnavostne porazdelitve velikosti zrn. Reometri za tekočine so omejeni z velikostjo reže in ponavadi lahko preučujemo le drobnozrnate suspenzije. Rezultati, izmerjerni v taki napravi na grobozrnatih zemljinah, morda niso reprezentativni. V prispevku je predstavljena študija, v kateri sta bila uporabljena dva reometra s koaksialnim valjem s krmiljenjem hitrosti striga, da bi raziskali vpliv največje velikosti zrn na reološke parametre drobirskega toka Stože: večji Viscometer 5 ConTec, v katerem je največja velikost zrn 22,4 mm, in manjši reometer Brookfield DV3T HB. Reološke parametre, dobljene z uporabo obeh naprav, smo primerjali glede na vsebnost vode, volumsko koncentracijo in največjo velikost zrn.
COBISS.SI-ID: 8111201
Zemeljski plazovi so pomemben vir drobirskih tokov in ta prispevek predstavlja, kako jih lahko prepoznamo s pomočjo uporabe več modelov hkrati. Vas Koroška Bela na severozahodu Slovenije ima zgodovino delovanja drobirskih tokov in aktivnih zemeljskih plazov v hudourniškem območju Bela, ki predstavlja vir sedimentov za prihodnje potencialne drobirske tokove. Dva modela sta bila uporabljena za prepoznavanje zenmeljskih plazov v hudourniškem območju. Za validacijo rezultatov modela je bila opravljena podrobna terenska raziskava. Za prepoznavanje območij, občutljivih na pojavljanje zemeljskih plazov, je bil uporabljen model podvrženosti nastanku zemeljskih plazov v GIS okolju; model proženja zemeljskih plazov LS Rapid pa je bil uporabljen tako za prepoznavanje zemeljskih plazov kot tudi za simulacije faze proženja zemeljskega plazu. Rezultati študije kažejo na dobro ujemanje terenske raziskave in rezultatov obeh ??modelov, zlasti ob upoštevanju popolnoma drugačnega porekla obeh modelov in njihovega razvoja. Rezultati kažejo na možnost uporabe numeričnih modelov za prepoznavanje območij nastanka zemeljskih plazov in spodbujajo njihovo uporabo pri ocenjevanju nevarnosti delovanja drobirskih tokov. Kot pri vseh modelih, je tudi tukaj nujna visoka stopnja strokovnega znanja in uporabnikovih izkušenj, da bi dobili uporabne rezultate in še več, tj. zanesljive rezultate.
COBISS.SI-ID: 2631765
Prispevek povzema opazovanja zemeljskega plazu Potoška planina, ki se nahaja v Karavanka v severozahodni Sloveniji. Zaradi prevladujočih geoloških, tektonskih in hidroloških pogojev je območje Potoške planine zelo nagnjeno k različnim pobočnim masnim gibanjem. V prispevku predstavljamo spremljanje vzorcev površinskih premikov v peti plazu Potoška planina. Plazeča masa je sestavljena iz tektonsko deformiranih in preperelih zgornjekarbonskih in permskih klastičnih kamnin, ki so prekrite z veliko količino pobočnih gruščev, ki je nestabilen in nagnjen k plazenju. Poleg tega hudournik Bela opazno erodira svojo strugo in povečuje možnost premestitve plazovinev smeri njenega toka. Na podlagi omenjenih pogojev in terenskega pregleda ugotavljamo, da je peta plazu njegov najbolj aktiven del. Da bi ocenili vzorce površinskih premikov plazovine v obdobju opazovanja 22,5 mesecev in s pomočjo petih terenskih akcij, je bilo opravljeno redno spremljanje premikov s fotogrametrijo, ki temelji na letalniku brez posadke (UAV), ki zagotavlja slike visoke ločljivosti in tahimetrične geodetske meritve, ki omogočajo natančno kontrolo fotogrametrične analiza površinskih pomikov. Z uporabo rezultatov omenjenega periodičnega spremljanja plazovine so bili analizirani vzorci premikov na podlagi UAV, nadvišanja površine plazu in spremembe prostornine, ki so bili modelirani v štirih opazovalnih obdobjih. Rezultati nakazujejo, da gibanje plazovine Potoške planine v njegovi peti ustreza konstantnemu premikanju celotnega območja plazu z lokalnimi hitrimi površinskimi zdrsi plazovine.
COBISS.SI-ID: 2566485