Humanistika tvori ključno osnovo kulturno-civilizacijskega izročila današnjega sveta. Zdi se, da jo je ekonomsko-gospodarski in tehno-znanstveni razvoj globalno potisnil na obrobje družbenega dogajanja in omajal njeno osrednjo vlogo ter pomen v izobraževanju, kulturi in raziskovanju. Ob soočanju z ekonomsko-gospodarskimi in političnimi krizami se v čedalje večji meri vzpostavlja zavedanje, da je za sprejemanje in ustvarjanje skupnega sveta pomembno tudi priznavanje humanističnega izročila, s priznavanjem vseh razlik, ki zadevajo slehernega posameznika. Šele ko govorimo o različnih identitetah, miselnostih, zgodovinah, jezikih, religijah, gospodarskih in političnih okoljih, se dodobra zavemo širine in globine humanistične vednosti, ki nam kot lastno samozavedanje odpira premislek za naprej. Z neupoštevanjem teh njenih pomenov in z njeno obrobno družbeno vlogo se ustvarja omejen svet, ki ne zmore skladnosti trajnostnega razvoja, ki šele omogoča navezovanje na tehnološke in ekonomske dejavnike družbenega razvoja. Vsebinski okvir konference je odprt za vsa področja ustvarjanja z namenom, da se z družbeno-kritično in razvojno naravnanostjo odstrejo pogledi in stališča na vlogo in pomen humanistike v sodobnih družbah sveta. Na konferenci je sodeloval 22 referentov iz 8 držav Evrope, Azije in Afrike, konferenčni zbornik pa je izšel pri renomiran mednarodni založni Peter Lang (Sodelujoči člani programske skupine: Dean Komel, Bernard Nežmah, Darko Darovec, Gorazd Bajc, Andrej Božič)
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 666865622. Evropa na razpotjih sodobnega sveta. 100 let po Veliki . Europe at the crossroads of contemporary world : 100 years after the Great War : Forhum international conference : Villa Vigoni, Loveno di Menaggio, Italien, vom 6. bis zum 9. September 2018 – Objavljeno: MILADINOVIĆ ZALAZNIK, Mira (urednik), KOMEL, Dean (urednik). Europe at the crossroads of contemporary world : 100 years after the Great War. Europa an den Scheidewegen der gegenwärtigen Welt : 100 Jahre nach dem Großen Krieg, (Zbirka Forhum). Ljubljana: Inštitut Nove revije, 2020. 400 str. ISBN 978-961-7014-23-5. [COBISS.SI-ID 33180675] Tipologija: B.01 Organizator znanstvenega srečanja; C.01 uredništvo mednarodnega zbornika; B.03 referat na mednarodni znanstveni konferenci. http://www.for-hum.com/wp-content/uploads/2018/08/FORhUM-2018-Bro%C5%A1ura.pdf http://www.for-hum.com/europe-at-the-crossroads-of-contemporary-world/ Evropa se je sto let po koncu prve svetovne vojne znašla na razpotjih, ki jo obremenjujejo in zavirajo v načrtih in odločitvah za prihodnost. Tako glede odnosov znotraj EU kot tudi v pogledu razmerij, ki bodo določala njeno globalno pozicijo. Zastavlja pa se tudi vprašanje našega odnosa do preteklosti, ki ga je potrebno kritično ovrednotiti iz perspektive skupne prihodnosti. V okviru držav in institucij EU ima to vprašanje v horizontu preteklosti in perspektivi prihodnosti konkretne politične, gospodarske, znanstvene, socialne in kulturne pomene in vrednosti. Domneva se, nemalokrat pa se tudi pričakuje, da potrebuje Evropa temeljit humanistični premislek. Na drugi strani pa se soočamo s stališči, da je tak premislek nepotreben in brez realnega učinka v konstelacijah sodobnega sveta. A zavračanje ideje Evrope, ki lahko sledi iz takega pristajanja na zgolj realne učinke naposled privede do situacije, v kateri se trenutno že nahajamo: da v konkretnih političnih postopanjih ostanemo brez potrebnih in vsaj kolikor toliko jasnih vodil in usmeritev. V premislekih o tem, kaj tvori smisel sodobne Evrope, kaj je Evropa, moramo upoštevati to, kar je skozi zgodovino oblikovalo evropskost. To so njene kulturne in jezikovne razlike, bogastvo umetniškega in intelektualnega izročila, individualna svoboda, in ne nazadnje tudi politična prizadevanja za demokratične procese v državah v katerih so vladale totalitarne ali avtoritativne vladavine v prejšnjem stoletju in tudi še danes. Perspektive nadaljnjega obstoja in razvijanja različnosti in drugačnosti znotraj Evrope, ki ga ne smemo prepustiti talilnim loncem uniformiranja identitet. V tem pogledu soočamo z izjemno interpretativno kompleksnostjo, saj so zgodovinske izkušnje evropskih narodov in narodnosti zelo različne, hkrati pa nam kažejo na nekatere skupne značilnosti. To nas nenazadnje zavezuje k prizadevanjem, da bi povečini zelo bolečo preteklost presegli z odpiranjem perspektiv prihodnosti. Aktualni položaj Evrope, ki ga ga zaznamuje dotok beguncev in emigrantov, problemi varnosti, še vedno prisotna gospodarska kriza in različne stopnje razvitosti držav znotraj EU ter vojni spopadi na njenih mejah in robovih neposredno narekujejo temeljito družbeno razpravo. Ob tem se pojavlja tudi utemeljeno vprašanje, ali bodo razvojni obeti, oprti predvsem na tehnoznanstvene dosežke, vključevali tudi skrb za človeško dostojanstvo in medčloveško solidarnost, kot ključna elementa evropskega humanizma v svetovnem merilu. Evropa je danes na ključni prelomnici v pogledu oblikovanja lastne prihodnosti. Zato nas to dejstvo in vprašanja opozarjajo na to, kako pomembna je potreba za razpravami, v katerih bodo sodelovali kompetentni predstavniki z različnih področij ustvarjanja in dela ter odločevalci v iskanju rešitev, ki bodo utemeljevale prihodnost Evrope. Konferenco v Villi Vigoni je otvoril nekdanji italijanski premier Enrico Letta, kot referent pa je sodeloval tudi nekdanji avstrijski vice-kancler minister Erhard Busek.
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 33180675Za države vzhodno od zahoda velja, da njihovi politični sistemi temeljijo na mladih, navideznih demokracijah, ki še nimajo poosebljene potrebne politične tradicije in izkušenj. To je razumljivo, saj so bile vse v svoji bližnji preteklosti ujetnice totalitarnih, avtokratskih režimov in nekatere in so to še vedno. Prav zaradi tega so, vsaka na svoj način, ujetnice svoje zgodovine. Zato je uveljavljanje temeljnih demokratičnih načel, kot so svoboda ustvarjanja, ki omogoča posamezniku, da lahko v polni meri izkorišča svoje potenciale in pravičnosti v okviru pravne države, v večji meri še vedno podrejeno interesom vzpostavljenih oligarhij in politično oblikovanih elit, kot pa interesom državljanov. Demokratični dialog in toleranco vse prevečkrat nadomešča moč oblasti z izključevanjem in nadvladovanjem. Evropska unija, v kateri so članice tudi nekatere od teh držav, ali pa so v pristopnih pogajanjih za vključitev v unijo, pa je danes interesno razdeljena in podrejena vplivom, ki jo funkcionalno onemogočajo v njeni izvorni ideji, tudi z željo po njeni destabilizaciji. Ko se danes govori o političnih modelih, populizmih, pragmatizmih, interesih, elitah in vizijah, se premalo osredotočamo na analizo vzrokov, ki so privedli do današnjega stanja v teh državah. Prelom s preteklostjo in njenimi ideologijami, korupcijo, nacionalizmi ter medverska in medkulturna strpnost so teme o katerih mora potekati razprava, ki je edino lahko osnova za odločitve, ki se jih mora sprejeti. Za njihovo uresničevanje pa potrebujemo spoštovanje, toleranco in dialog, kot osnovo za pripravo razvojnih konceptov. Politika ima v teh procesih ključno vlogo, saj določa okvirje v katerih se lahko družbe razvojno uresničujejo. Da bi se razvojni procesi, ki prinašajo dobrobit prebivalcem v teh državah lahko pospešili, pa se je potrebno zavedati, da razvojni procesi zahtevajo celostno, ne parcialno obravnavo po posameznih področjih. Nikoli se uspešen razvoj ne more zgoditi samo na enem področju, npr. gospodarskem, ne da bi se sočasno razvijali tudi ostali dejavniki. Celovitost razvoja se lahko vzpostavlja samo v soodvisnosti s kulturnimi, znanstvenimi, gospodarskimi in političnimi dejavniki, kar nam vedno znova dokazuje zgodovina.
B.02 Predsedovanje programskemu odboru konference
COBISS.SI-ID: 301292800Z raziskovalkami in raziskovalci, ki sodelujejo z Inštitutom Nove revije, se je obravnavalo epistemološke, zgodovinopisne, umetniško-teoretske, literarno-kritične, kulturološke in pravno-politične vidike formiranja humanistične vednosti v interdisciplinarni perspektivi. Čeprav je ta vselej retrospektivno določena, se odloča v spektru današnjega dogajanja, ki ga le zamejeno zaznavamo in razpoznavamo, tako v celoti kot v podrobnostih. Zapolnjujemo ga z najrazličnejšimi mnenji, prepričanji, nazori, ideologijami in vizionarstvi, ne da bi preverili njihovo ustreznost času in prostoru. Sodobnost terja razumevanje lastnega konteksta, ki je določilen za njene odločitve. Prispevki na konferenci so se osredotočali na perspektive uveljavljanja interdisciplinarnega pristopa v humanističnih in družboslovnih raziskavah. Ob tem se najprej sproži vprašanje povezovanja različnih metod in izdelave skupne metodologije, ki jo zahteva interdisciplinarno raziskovanje na področju humanistike. Koncept kontemporalnosti omogoča prehod od metodološkega k vsebinskemu vidiku, kar je v prispevku posebej razčlenjeno. Izhodišče analitične obravnave predstavlja hermenevtično razlikovanje med interpretacijskim/tekstualnim in razumevanjskim/kontekstualnim vidikom humanističnega raziskovanja. V sklepnem delu bo razvito vprašanje možne »aplikativnosti« humanističnega vedenja glede na njeno kontemporalno učinkovanje, ki pa kot taka ne zadeva prilagajanja humanističnega raziskovanja splošnim kriterijem znanstvene učinkovitosti, marveč spremembo samega gledišča »znanstvenosti« in obzorja »učinkovitosti«.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 297737216Goli otok ni funkcioniral le kot jugoslovansko koncentracijsko taborišče, ki se je vzpostavilo leta 1949, v času spora z Informbirojem , delovalo pa je vse do leta 1988, marveč tudi kot učinkovita zastraševalna metoda, ki se je je posluževala tedanja partijska vrhuška z namenom lastnega vzdrževanja. Danes je Goli otok zgolj še turistična točka, brez kakršnegakoli obeležja, ki bi spominjalo na trpljenje tisočev ljudi, ki so kot protidržavni elementi tam prestajali kazen na osnovi ideološko prirejenih obtožb. Razlogi, zakaj je Goli otok bil in je »ne-dogodek«, sežejo v samo (infra)strukturo vzpostavljanja komunistične oblasti po drugi svetovni vojni, hkrati pa se tu narekuje še načelna obrazložitev predpostavk (ne)svobode in (ne)mišljenja, ki opredeljujejo način, kako je preteklost usidrana v sedanjost, tako da odpira ali zapira prihodnost. Publikacije je izšla v okviru širše zastavljanje mednarodne diskusije o nasledkih totalitarizma, s posebnim ozirom na obravnavo koncentracijskega taborišča Goli otok, v okviru katere je bilo v obdobju 2017-2019 v sodelovanju z vodjo in člani programske skupine organiziranih več študijskih delavnic (objavljanje je bil tudi zbornik prve delavnice) V letu 2020 je bila v sodelovanju z Novo univerzo organizirana tudi mednarodna delavnica na temu totalitarizmov v 20. stoletju. Sodelujoči z referati (Dean Komel, Bernard Nežmah, Manca Erzetič, Mira Miladinović Zalaznik)
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 50028035