Sto let zgodovinske kontinuitete, ki jo radi obeležujemo z obletnicami, spremlja javljanje neznanske mahinacije, ki je doletela človeštvo v razumevanju lastnega smisla. Danes smo se znašli v situaciji, da tudi oznake »humanistika«, »humanizem« in »humanitarizem« razodevajo zgolj še sprenevedanje spričo tistega, kar se temeljno prikrito odvija s človeškostjo pod zastavo napredka, ki naj vzdržuje obstoječi red. Prispevki v letošnji mednarodni številki revije Phainomena ONE HUNDRED PER CENT to condition humaine obravnavajo s filozofsko-zgodovinskih in družbeno-kritičnih vidikov.
C.05 Uredništvo nacionalne revije
COBISS.SI-ID: 29705216Poglavitni namen tematskih razprav in posvetov, ki jih že vrsto let prireja Inštitut Nove revije, pogosto tudi v sodelovanju z zainteresiranimi inštitucijami doma in v tujini, je, da se uveljavi vodilo spoprijema namesto spopadanja, ki se ga ne uspemo otresti iz preteklosti, kar onemogoča produktivno družbeno argumentacijo. Stalno prisotno merjenje moči nas sicer kratkoročno krepi, dolgoročno pa šibi in celo onemogoča, saj mu manjka krepost mere, tisto, za kar se je vredno in se velja zavzemati. Ne gre zgolj za mero in merila, pač pa tudi za smer in namero. Izobraževalni, kulturni, znanstveni, tehnološki, okoljski, medijski, religijski, gospodarski, fi nančni, politični in drugi sistemski vidiki upravljanja družbe izgubijo svojo tehtnost, kolikor ti ne izkazujejo odgovornosti do bivanja državljanov in državljank ter humanega dostojanstva. Zato je na vseh omenjenih družbenih področjih in v celoti potreben spoprijem z razmerami in razmerji v Sloveniji.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 292610304Z vidika problema drugega, kakor ga srečujemo znotraj dialoškega dogajanja, članek obravnava poglavitne točke spora med dvema nasprotnima, a komplementarnima filozofskima stališčema: hermenevtiko Hansa-GeorgaGadamerja in fenomenologijo Bernharda Waldenfelsa. Namen premisleka soočenja med Gadamerjevim prepričljivim zagovorom prednosti vprašanja znotraj njegove konceptualizacije hermenevtičnega izkustva in Waldenfelsovim kritičnim ovrednotenjem fenomena odgovora znotraj njegove teorije responzivne racionalnosti, med dvema miselnima držama, ki sami na sebi – takó sopostavljeni – naznačujeta nekatere temeljne elemente dialoga, ni – in ne more biti – niti izigranje pomembnosti ene izmed njiju v primerjavi z drugo niti vzpostavitev nepremostljive črte ločitve med njima, temveč z zasledovanjem konvergentnih in divergentnih potez na njunem križpotju zarisati odprtost »vmesnosti« (našega) prebivanja in se, zatorej, (nanovo – z osvetlitvijo gledišč obeh avtorjev –) približati načinu, na katerega se (nam) drugo daje, daruje (v/za) so-igro, znotraj (medija) dialoga.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 513622402