Dean Komel se v Horizontih kontemporalnosti tematsko osredotoča na razumevanje smisla, ki ga je obravnaval že v Obeležjih smisla (2016) in Totalitariumu (2019), v novi knjigi pa ga zasnuje na način misliti v paralelah. Taka zastavitev mu omogoča razvitje hermenevtične topike, ki presega okvire filozofske logike v paraleli misli in besede. Druga določilna topika, ki zadeva spletanje horizontov izkustva, je paralela bivanja v času in prostoru. Osrednje vprašanje, ki ob tem nastopi: Kaj je z našo sodobnostjo? je podano v okviru razgrnitve kontemporalnosti razumevanjskega konteksta kot možne osnove oblikovanja humanistične vednosti. Humanistična vednost ni nikoli vrednostno nevtralna, kolikor je pozorna do tega, kakšen smisel ima za nas neko spoznanje, delovanje ali stvaritev, nadalje pa jo opredeljuje posredovanje smisla v jeziku. Avtor posebej razgrne tako vrednostni kot komunikativni vidik razumevanja smisla, najprej v okviru humanistične, nato pa tudi širše družbene diskusije. Glede slednje velja, da čim bolj informacijsko sili v osredje z aktualnosti, tem bolj se ji odmika sama forma sodobnosti. S tem se nikakor noče spodbijati pomena družbene kritike, ki se je od razsvetljenstva naprej zastavljala prav iz odnosa do aktualnega, je pa vprašanje na katerih tleh in iz katerega obzorja postavlja lastne kriterije. In še: kaj sploh izpolnjuje okrožje lastnega če napotitev nanj ne seže dlje od izpraznjenega smisla in nihilizma? Je temu moč zoperstaviti humanizem drugega smisla? Poskus odgovora je v zaključnih poglavjih knjige posredovan v paralelah lastne kontemplacije.
COBISS.SI-ID: 56809475
Članek na podlagi primerjalne in interdisciplinarne raziskave študije primera maščevalnega uboja in pomilostitve iz leta 1401 v Landarju (Beneška Slovenija oziroma Slovenska Furlanija) analizira preoblikovanje družbenega sistema nadzora in izvajanja pravice na prehodu iz srednjega v novi vek. Študija primera namreč prikaže značilnosti običajnega sistema reševanja spora in sojenja, ki je dovoljeval maščevanje v kolikor se storilčeva stran ni bila pripravljena pogoditi. Članek še pokaže, kako se je zakonodaja v novem veku spreminjala, primerjalno in s posebnim ozirom na dogajanja v Svetem rimskem cesarstvu in v Beneški republiki. Državni inkvizitorni sodni proces, ki ga vpeljejo v večini zahodno in srednje evropskih deželah, vpelje pomembno novost v novem veku: državni sodni aparat je pridobil pravico pregona po uradni dolžnosti. Medtem pa se je v nekaterih bolj odročnih krajih, kot npr. v Črni gori in Albaniji, ki smo ju v članku uporabili za primerjalni območji, običaj reševanja sporov, vendeta ali osveta, ohranil še globoko v 19. stoletje. Prav preučevanje tega običaja potrjuje tezo, da je bil to ne le evropski (srednjeveški) sistem reševanja sporov, temveč sistem, ki so ga poznali v vseh skupnostih na svetu.
COBISS.SI-ID: 1531525
Delo Izgubljeni spomin Vipave. Generalmajor Johann von Maasburg in njegovi je posvečeno reševanju izgubljenega spomina na visokega častnika avstro-ogrske vojske in slikarja, ki je bil pol stoletja vezan na Vipavo. Družina njegove soproge Rose Tribuzzi je tu izpričana že od srede 18. stoletja. V Vipavi sta zakonca vzgajala sinova, jima privzgojila ljubezen do slovenskih krajev in ljudi ter ju iz Vipave videla oditi v véliko vojno. Od upokojitve 1909 pa do smrti 1923 je bila Vipava središče Maasburgovega življenja. O tem je zapustil dnevnik, ki ga je pisal tudi med vojno. Ob njenem koncu je doživel razpad Habsburške monarhije, ustanovitev kraljevine SHS in priključitev Vipave Italiji. Možnost priključitve slovenskih krajev Italiji, ki je pretila po vstopu Italije v vojno na strani antante, je odklanjal in obsojal od l. 1916. Vdova Rosa in sin Willi, ki je I. svetovno vojno preživel kot aktiven častnik, medtem ko je mlajši sin, prav tako častnik, padel, sta dočakala konec naslednje svetovne vojne v Vipavi. Tu sta bila priča dogodkom in ukrepom, ki so sledili izbruhu svobode.
COBISS.SI-ID: 56939011
Knjiga dr. Bernarda Nežmaha predstavlja zbirko člankov in referatov na konferencah in simpozijih, ki jih druži premišljevanje o novinarstvu, njegovi zgodovini, žanrih in posledicah umanjkanja humanistike v množičnih medijih. Knjiga se mi zdi posebej pomembna zaradi avtorjeve sposobnosti, da na poglobljen način, se pravi brez poenostavljanj in shematizacij, predstavi tako dileme kakor mogoče omejitve svobodnemu poročanju in izražanju mnenj. Kot tako ima delo ne samo znanstveno težo, temveč tudi širši potencial uzaveščanja bistvenih problemov medijskega poročanja in sprejemanja. Obravnava problematike, ki se ves čas odvija v humanističnem horizontu, je jasna in zato vabi k dialogu.
COBISS.SI-ID: 304320256
Anton Korošec kot katoliški duhovnik in dolgoletni politični voditelj Slovencev v prvi polovici 20. stoletja vsaj na prvi pogled deluje kot precej anahronistična figura. A žehitra primerjava s sočasnim položajem v Evropi pokaže, da ni bil nobena izjema. V prvih desetletjih 20. stoletja so sicer katoliški politiki in s tem duhovniki med njimi delovali v štirih med seboj precej različnih tipih kulturnih okolij. Čeprav bi pričakovali, da so bili duhovniki med politiki zlasti značilnost vzhodnega dela srednje Evrope, jih najdemo v vseh okoljih. Antonu Korošcu sta po politični biografi ji zlasti podobna avstrijski kancler Ignaz Seipel in češkoslovaški ministrski predsednik Jan Šramek. Koroščevo duhovništvo so težko sprejemali v pravoslavnem središču nove južnoslovanske države, kjer so bili predsodki zoper katoliški kler v politiki vseskozi zelo izraziti.
COBISS.SI-ID: 1537669