Sposobnost merjenja fizioloških odzivov voznikov je pomembna za razumevanje voznikovega stanja in vedenja v različnih pogojih vožnje. Fiziološke odzive voznika je tako mogoče uporabiti pri razvoju in ocenjevanju novih uporabniških vmesnikov, profiliranju voznikov ali naprednih asistenčnih sistemih v vozilu. Ta članek predstavlja rezultate študije, kjer smo raziskovali uporabo nosljivih senzorjev za zajem različnih kardiovaskularnih in elektrodermalnih aktivnosti v voznem okolju. Voznikov srčni utrip, spremenljivost srčnega utripa, galvanski odziv kože, temperatura kože in EKG signali so bili merjeni na različnih ravneh vozne potrebe. Rezultati so pokazali, da je večina zbranih signalov občutljiva na gibanje, kar kaže, da je treba pri analizi podatkov upoštevati artefakt gibanja. S surovimi signali je pa mogoče razlikovati med poskusi brez vožnje in z vožnjo z vsemi opaženimi signali, pri čemer lahko tako kot pri EKG signalih zaznamo tudi različne stopnje zahtevnosti vožnje
COBISS.SI-ID: 12780884
Namen študije je bil preučiti vlogo zahtevnosti vožnje, nevroticizmov in njihove interakcije pri napovedovanju vedenja voznikov. Zanimalo nas je, če se voznikova vedenja, kot so prekomerna hitrost, vijuganje, kršenje varnostne razdalje in sunkovita vožnja, razlikujejo glede na zahtevnost vožnje ter ali so odvisna od osebnostnega faktorja, povezanega z odzivnostjo na stres. Ugotovili smo, da je vozniško vedenje postalo varnejše pri scenarijih, ki so zahtevali večjo potrebo po obdelavi informacij, po drugi strani pa se to ni odrazilo pri scenarijih, ki so bili zahtevnejši v smislu intenzivnejšega upravljanja vozila. Rezultati med drugim tudi podpirajo hipotezo, da so zelo nevrotični posamezniki svoje vedenje manj sposobni prilagoditi višjim potrebam po obdelavi informacij.
COBISS.SI-ID: 25088008
V treh simuliranih voznih okoljih (podeželje, avtocesta, mesto) smo primerjali značilnosti vožnje nevroloških pacientov, ki so bili na podlagi standardnega multidisciplinarnega postopka spoznani za sposobne, nesposobne ali pogojno sposobne za vožnjo. Analiza je pokazala, da imajo nesposobni pacienti v primerjavi s sposobnimi daljše reakcijske čase, več težav z lateralnim nadzorom vozila, pogosteje prekoračijo hitrostno omejitev in zanemarijo smernike ter so večkrat udeleženi v nesrečah. Rezultati kažejo, da simulirana vožnja odseva razlike med sposobnimi in nesposobnimi vozniki, ne pa tudi pogojnimi, ki zahtevajo bolj personalizirano obravnavo.
COBISS.SI-ID: 15945987
Avtonomna vozila naj bi prevzela popoln nadzor nad procesom vožnje, tako da bi lahko nekdanji vozniki delovali le kot potniki. To bi lahko povzročilo povečano slabo počutje (bolezni), saj se kot potniki lahko ukvarjajo z drugimi nalogami in ne z vožnjo. Uporaba različnih tehnik za ublažitev teh bolezni nam daje možnosti študije različnih vrste gibalnih bolezni v avtonomnih vozilih. V tem prispevku poročamo o študiji, v kateri smo raziskali možnosti ocenjevanja gibalne bolezni z elektrogastrografijo (EGG), neinvazivno metodo, ki se uporablja za merjenje mioelektrične aktivnosti želodca in njene morebitne uporabe v avtonomnih vozilih. Rezultati EGG so med simulacijo AV pokazali znatno povečanje prevladujoče frekvence (DF) in odstotka gostote spektra visoke moči (FSD) ter znatno zmanjšanje faktorja Crest gostote moči (CF). Na podlagi rezultatov sklepamo, da bi lahko EGG uporabili za oceno gibalne bolezni v avtonomnih vozilih. DF, CF in FSD se lahko uporabljajo kot splošni kazalniki bolezni, medtem ko se relativno povečanje amplitude EGG signala in trajanje tega povečanja lahko uporabijo kot kazalniki kratkotrajne bolezni, kadar lahko vozniško okolje vpliva na voznika.
COBISS.SI-ID: 47242243
Članek predstavlja rezultate študije, ki je analizirala zmožnosti nizkocenovnega sledilnika pogleda Eye Tribe za zaznavanje velikosti zenice kot indicator kognitivne obremenitve voznikov. Poleg zenice so bili opazovani še mežikanje in časi fiksacije pogleda kot potencialni indikatorji kognitivne obremenitve in pozornosti. Zaznavno-odzivna naloga ZON je bila uporabljena kot referenčna metoda za validacijo rezultatov. Rezultati so pokazali, da je s sledilnikom pogleda možno natančno zaznavati povečanje premer zenice v primeru povečane kognitvne obremenitve. Razlike so bile zaznane tudi pri mežikanju, časih fiksacije in fokusnega področja v primerih s povečano kognitivno obremenitev, kar nakazuje možnosti uporabe tudi ostalih očesnih aktivnosti za merjenje kognitivne obremenitve voznikov.
COBISS.SI-ID: 11875668