Delo temelji na presečni epidemiološki prehranski raziskavi SI.Menu 2017/18, ki jo je izvajala konzorcijska skupina osmih slovenskih raziskovalnih ustanov z vodenjem Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V monografiji smo opisali nekatere prehranske navade v povezavi z zdravjem ter opredelili prehranski status prebivalcev Slovenije, prvič za dojenčke in malčke. Poročali smo o telesni masi in višini najmlajših starostnih skupin ter o porazdelitvi indeksa telesne mase in telesne sestave odraslih prebivalcev Slovenije; opisali smo potrošniško vedenje; prehranske navade, dojenje in uvajanje hrane; pogostost uživanja in zaužite količine osnovnih kategorij živil; vrednotili smo uživanje prehranskih dopolnil in opisali smo različne načine prehranjevanja. Za vključene populacijske skupine v Sloveniji smo ocenili povprečne hranilne vnose.
COBISS.SI-ID: 303249152
Ustrezna zgodnja poselitev prebavil z mikrobi je pomembna za zgodnje programiranje metabolizma in zdrav razvoj novorojenčka. Zgodnjo variabilnost mikrobiote vzorcev blata 60 slovenskih dojenih novorojenčkov je zaznamoval delež predstavnikov razreda Bacilli, ki se je sčasoma zmanjšal, saj so začele prevladovati bifidobakterije. Delež enterokokov je bil v prvem mesecu povezan z lokacijami porodnišnic in dohranjevanjem z otroškimi formulami, delež vrste Enterococcus faecalis pa z načinom poroda. Fenotip dojenčkov ob prvem mesecu je bil povezan z deležem mikrobne skupine Bacteroides-Prevotella. Kombinirano dojenje s formulami in zdravstvene težave novorojenčkov v prvem mesecu, so se odrazile tudi v časovno zakasnjenih motnjah deležev izbranih skupin črevesnih mikrobov. Rezultati naše raziskave opozarjajo, da ima zgodnje dodajanje formul omejeno zmožnost posnemanja dojenja pri razvoju črevesne mikrobiote novorojenčkov.
COBISS.SI-ID: 3954568
Številna poročila so pokazala veliko razširjenost pomanjkanja VitD, zlasti v zimski sezoni, kar kaže na pomen dodajanja VitD. Na absorpcijo VitD lahko vplivajo različni dejavniki, vključno z odmerjanjem in formulacijo. Primarni cilj študije je bil preučiti učinkovitost dopolnjevanja s tremi različnimi formulacijami, ki vsebujejo holekalciferol v primerjavi s kontrolno skupino. Sekundarni cilj je bil ugotoviti druge dejavnike, ki vplivajo na povečanje serumskega 25-OH-VitD. Izvedli smo randomizirano kontrolirano intervencijsko študijo v zimskem času (januar - marec) pri 105 zdravih osebah (starih 18–65 let) s suboptimalnim statusom VitD (25-OH-VitD 30–50 nmol / L). Dvomesečno dopolnjevanje s holekalciferolom (1000 ie; 25 µg na dan) je povzročilo znatno povečanje serumskih ravni 25-OH-VitD v primerjavi s kontrolno skupino (p (0,0001 ). Medtem, ko med testiranimi formulacijami nismo opazili pomembnih razlik, je bila učinkovitost dopolnjevanja povezana z indeksom telesne mase in začetno serumsko koncentracijo 25-OH-VitD. Pri preiskovancih z normalno telesno maso (BMI (25) in pri tistih s slabšo preskrbljenostjo z VitD smo opazili večjo učinkovitost dopolnjevanja.
COBISS.SI-ID: 13358083
V Sloveniji je bila izvedena nacionalna epidemiološka raziskava Nutrihealth, nadgradnja nacionalne prehranske raziskave SI.Menu, o preskrbljenosti odraslih prebivalcev z vitaminom D. Raziskava je potekala eno leto (2017/18), preko vseh letnih časov in je bila izvedena na reprezentativni populaciji 125 odraslih (18-64 let) in 155 starejših odraslih (65-74 let). Preskrbljenost z vitaminom D je bila določena s serumsko koncentracijo 25 hidroksi-vitamina D (25(OH)D). Za hudo pomanjkanje smo uporabili mejo 30 nmol/L, ter za pomanjkanje 50 nmol/L. Hudo pomanjkanje je bilo določeno pri 24,9 % odraslih in 23,5 % starejših odraslih, medtem ko je bilo pomanjkanje določeno pri 58,2 % odraslih in 62,9 % starejših odraslih. Posebej zaskrbljujoča preskrbljenost z 25(OH)D je bila v podaljšanem zimskem času (november - april), kjer je bilo hudo pomanjkanje določeno pri 40,8 % odraslih in 34,6 % starejših odraslih, obenem pa je bilo pomanjkanje določeno pri 81,6 % odraslih in 78,8 % starejših odraslih. Rezultati raziskave so pokazali veliko sezonsko nihanje serumske koncentracije 25(OH)D, tako pri odraslih, kot pri starejših odraslih. Še posebej nizke koncentracije so bile opažene v podaljšanem zimskem času. V Sloveniji je prevalenca pomanjkanja med višjimi v Evropi in predstavlja potencialno tveganje za javno zdravje, zato ga je potrebno nasloviti z ustreznimi priporočili in javno-zdravstvenimi ukrepi.
COBISS.SI-ID: 20485635
Kratek pregledni članek o vitaminu D povzema trenutno znanje o prehranskih virih vitamina D, dodajanju vitamina D in njegovi biološki obstojnosti. Najboljši vir vitamina D je sinteza in vivo v koži pod vplivom UVB sevanjem. Glavni prehranski viri vitamina D vključujejo hrano živalskega izvora. Ustrezen vnos vitamina D samo s prehrano je težko doseči, zato je priporočljivo dodajanje vitamina D.
COBISS.SI-ID: 5391788