Namen prispevka je osvetlitev novogoriškega urbanizma, arhitekture in oblikovanja skozi oči strokovne publicistike, ki je po letu 1945 izhajala na Slovenskem. V poštev so prišle zlasti arhitekturne revije Arhitekt, Sinteza in AB-Arhitektov Bilten, ki so od petdesetih do začetka devetdesetih redno spremljale tekoči razvoj slovenske in s tem tudi novogoriške arhitekture, urbanizma in oblikovanja. Pri analizi objav so upoštevane okoliščine nastanka in delovanja posamezne revije in posreden vpliv uredniške politike nanje. Posebna pozornost je namenjena tudi pravilni umestitvi obravnavanih tematik v tedanji kontekst razvoja Nove Gorice in okvir sočasnega dogajanja v strokovni praksi v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 42490669
Prispevek obravnava neuresničene načrte Jožeta Plečnika za »Častno pokopališče zaslužnih Slovencev«. V sklopu urbanističnega urejanja Bežigrada, severnega dela Ljubljane, se je arhitekt posvetil tudi ureditvi območja opuščenega pokopališča pri sv. Krištofu, kjer bi poleg povečave tamkajšnje cerkve in gradnje novega monumentalnega sakralnega objekta (Hrama slave) uredili tudi spominski park, ki bi kot Slovenski panteon ključno pripomogel h kreiranju zgodovinskega spomina in spodbujanju narodne zavesti. Projekt zaradi drugačnih želja lastnika zemljišča, ljubljanske škofije, ni bil uresničen, njegov edini ostanek je spominski park Navje, ki že zaradi majhnih dimenzij nikoli ni igral vloge, kot bi jo prvotna zamisel.
COBISS.SI-ID: 4002158
Namen prispevka je ugotoviti razloge zakaj v slovenskih po drugi svetovni vojni na novo zgrajenih stanovanjskih soseskah in mestih kljub opuščanju načel Atenske listine in načrtovanju naselij s coningom v prid skandinavskemu modelu stanovanjskih sosesk z družbenimi centri (t. i. mesta ABC) v njih ni mogoče zaslediti sakralnih objektov. Prispevek bo to zelo kompleksno vprašanje skušal osvetliti predvsem z vidika vloge Komisije za verska vprašanja (KVV), ki je kot organ političnih oblasti od sredine petdesetih let 20. stoletja do osamosvojitve Slovenije leta 1991 med drugim nadzorovala in odrejala gradnjo in obnovo sakralnih objektov v Sloveniji. Pri tem je imela odločilno vlogo ne samo pri določanju smernic za izbiro lokacij in oblike novo zgrajenih verskih stavb, temveč tudi pri zavlačevanju izvajanja upravnih postopkov, kar je bilo zaradi posebnega položaja in ideološkega pomena mesta še posebej očitno v primeru Nove Gorice, ki je kot novo modernistično mesto ob meji služilo kot izložba socialistične Federativne ljudske republike Jugoslavije.
COBISS.SI-ID: 27642371
Območje današnje Nove Gorice in okolice je doživelo prvo svetovno vojno v vseh njegovih dimenzijah. Obrobje in zaledje Nove Gorice ohranjajo številne spomine na vojno, kot so vojaška pokopališča, obeležja in spomeniki. Vendar v samem modernističnem mestu obeležij/spomenikov. Zakaj je tako? Čeprav je razlogi bi bili na prvi pogled očitni zaradi politične odločitve za gradnjo novega mesta po drugi svetovni vojni zaradi modernistične zasnove in zgodovine fašizma, ki je sledila Prva svetovna vojna bi moralo raziskovanje te zapletene teme zajemati dodatne vidike različna raziskovalna področja, da bi še bolj poglobili ta pojav. To mora zato nujno posegati tako v analizo zgodovinopisja kot v teorije kolektivnega spomina in identitete ter nenazadnje tudi s premisleki o t.i. City Branding. Čeprav tako obsežna analiza daleč presega obseg tega članka, podanih je nekaj razmislekov o temi, ki se osredotočajo predvsem na opredelitev zapuščine Prva svetovna vojna v večplastnem procesu oblikovanja sodobne identitete Nove Gorice. To je bilo narejeno z zbiranjem najnovejših zgodovinopisnih, umetnostnozgodovinskih, dediščinskih in socioloških študij in z analizo izbranih študij primerov, ki predstavljajo prisotnost / odsotnost spomina na prvo svetovno vojno.
COBISS.SI-ID: 27002627
Nova Gorica je mesto, ki je dobesedno zraslo z industrijo, postavljeno v vzhodni in jugovzhodni del mesta. Paradni konj v industriji je bila tovarna pohištva Meblo, ki je tako kot mesto prerasla iz nič v moderno organizacijo z lastnim oblikovalskim inštitutom. Tovarna, ki je bila uspešna in svoje izdelke izvažala na vseh pet celin, je bila most med starim in sodobnim svetom, a ne le to, s tovarno, ki je nastajajoče mesto opremljala tudi s pohištvom, so se novi prebivalci mesta začeli zavedati občutja modernega prostora. Z industrijo se je gradila identiteta mesta. A danes je od vse te industrije, v kateri je delalo na tisoče prebivalcev, težko pokazati kakršno koli obnovljeno industrijsko arhitekturo, kaj šele prostor, kjer bi bil predstavljen industrijski dizajn oziroma industrijska dediščina nasploh.
COBISS.SI-ID: 27788291