Dinamika in značilnosti epifreatičnega toka ostaja pomemben izziv v kraški hidrologiji. V tej študiji smo raziskovali prehod poplavnih valov skozi podzemni sitem toka reke Reke med Škocjanskimi jamami in izviri Timave. Študija temelji na avtomatskih meritvah tlaka (nivoja), temperature in specifične električne prevodnosti v šestih jamah z aktivnim vodnim tokom. Ob poplavnih dogodkih pride do hitrega odziva sistema, kjer se vodna gladina ob izjemnih dogodkih dvigne tudi do preko sto metrov. V članku predstavimo prehod poplavnih valov skozi opazovani sistem. Glavni del študije predstavlja interpretacija dobljenih hidrogramov, ki temelji na osnovi znane porazdelitve in velikosti kanalov ter uporabe osnovnih hidravličnih principov. Poleg tega smo z analizo hidrogramov sklepali o strukturi še neraziskanega vodonosnika. Na ta način smo v opazovanem sistemu določili ozka grla za tok in položaj prelivnih rovov. To nam je omogočilo izdelavo hidravličnega modela, katerega odziv smo optimizirali na merjene podatke. Temperaturni in prevodnostni hidrogram smo uporabili za oceno navideznih hitrosti med točkami sistema v različnih hidrološkkih obdobjih.
COBISS.SI-ID: 42954797
Knjiga »Karstology in the Classical Karst« iz knjižne zbirke »Advances in Karst Science« (založba Springer) predstavlja izbrano kraško območje, prikazano z interdisciplinarnega vidika, kar je vključevalo spremljanje in analizo geografskih, geoloških, geomorfoloških, speleoloških, hidrogeoloških, bioloških in mikrobioloških podatkov. V zadnjih nekaj desetletjih je bil kras izpostavljen številnim neprimernim upravljavskim pristopom. Knjige, kot je ta, posredujejo kritično sporočilo tudi ključnim odločevalcem politik, ki se tičejo nadaljnjega razvoja na krasu glede oskrbe s pitno vodo, ohranjanja narave, načrtovanja in gradnje prometnih poti ter rabo zemljišč. Knjiga služi tudi kot učbenik za izbrane predmete na doktorskem študijskem programu Krasoslovje, ki ga vodi in izvaja Inštitut za raziskovanje krara ZRC SAZU v okviru Krasoslovnega študijskega središča Unesca in ga koordinira Univerza v Novi Gorici. Več poglavij je vezanih na Škocjanske jame (hidrologija, vpliv turizma, mikrobiologija).
COBISS.SI-ID: 17912067
Terensko delo za ta članek se je začelo že pred začetkom projekta, vendar je bila sinteza rezultatov opravljena v okviru tega projekta. Gre za nov edinstven pristop k razumevanju obremenjenosti turističnih jam s pomočjo raziskovanja zračnih bakterij, ki so lahko pomemben indikator vpliva ljudi na jamsko okolje. Raziskava je še posebno aktualna v obdobju pandemije covid-19, saj prikazuje vpliv mikro organizmov na krhko jamsko okolje. Razsikava je konkretno vezana na primer Škocjanskih jam.
COBISS.SI-ID: 41852973
Članek predstavi edinstvene značilnosti Škocjanskih jam in krasa v okolici s posebnim ozirom na naravne fenomene, ki so glede na poslanstvo UNESCO izjemni v globalnem merilu. Poleg tega, da UNESCO to območje obravnava kot izjemni naravni pojav, je to območje bogato tudi s kulturno dediščino staro več tisoč let, ki je še danes poseljeno. Današnja poselitev, raba zemljišč in arhitektura pripomorejo k neestetski vrednosti sicer dobro ohranjenega terena. Ta članek obravnava glavne težave, ki ogrožajo trajnostno upravljanje tega ozemlja, kot npr. onesnaženje reke Reke in turizem. Čeprav se je veliko onesnaženje Reke v letih 1990 že končalo, pa še vedno lahko zasledimo manjša onesnaženja. Da preprečimo negativne vplive na okolje, je redno pripravljen upravljavski načrt za turizem, ki ga uporabljajo v parku Škocjanske jame. Del dohodkov, ki jih park dobi od turizma se še z dodatnimi viri investira v infrastrukturo, kar zmanjšuje vpliv turizma na jamo in njeno okolico. Redno se spremljajo vsi pomembni klimatski, biološki in geomorfološki parametri, ki se predstavijo odgovornim upravljavcem, kot tudi na mednarodnih konferencah. Redne raziskave in izvedba rednega monitoringa sta pomembna za predvidevanje prihodnjih trendov ter za ohranjanje trajnostnega upravljanja jame. Vse raziskave predstavljene v tem članku so rezultat tega projekta.
COBISS.SI-ID: 56516099
V Postojnski jami (Črna jama in Pisani rov) ter v Škocjanskih jamah (Tiha jama) smo v poletnem in zimskem obdobju zvezno izvajali sedemdnevne meritve količine PM10 v zraku z merilnim intervalom 5 minut. Hkrati smo merili tudi temperaturo zraka in koncentracijo CO2. V zimskem obdobju leta 2017 smo v južnem delu Pisanega rova, predvsem v nočnem času, opazili močno povečane koncentracije delcev PM10 do 60 µg/m3, ki so antropogenega izvora. Poletno obdobje 2017 je v Pisanem rovu pokazalo precej manjše koncentracije delcev (največ 10,9 µg/m3). V Tihi jami v Škocjanskih jamah je bila v zimskem obdobju leta 2018 količina delcev PM10 majhna. Najvišje koncentracije, ki so ( 4 µg/m3 povezujemo s turističnim obiskom. V poletnem obdobju 2018 so bili v Tihi jami doseženi viški koncentracije PM10 do 25 µg/m3. Tudi te so posledica dnevnih turističnih obiskov. Na to kažejo tudi viški poletnih koncentracij CO2 (3.300 ppm), ki so lahko kar 5x višji od zimskih vrednosti in so povezani s turisti, kot tudi z naravnimi pogoji.
COBISS.SI-ID: 44240941