V prispevku so obravnavane likovne upodobitve Valterja grofa Leslieja, ki so nastale v času tridesetletne vojne. Prvič so sistematično zbrane in analizirane grafike, risbe in slike, ki upodabljajo usmrtitev cesarskega generalisima Albrechta Wallensteina in njegovih zadnjih privržencev v češkem mestu Cheb, 25. februarja 1634, v kateri je Leslie sodeloval. Z likovnimi upodobitvami so po generalisimovi usmrtitvi tendenciozno obveščali javnost. Z analizo napisov na letakih ugotovimo, da so lahko z enako likovno upodobitvijo ilustrirali besedila, ki so bila naklonjena Wallensteinu, in besedila, ki so sledila uradni interpretaciji dogodkov v Chebu in jih opredelila kot upravičeno usmrtitev izdajalcev cesarstva. V prispevku je tudi prvič problematizirano dejstvo, da letaki z upodobitvijo usmrtitve Wallensteina in njegovih privržencev niso bili tiskani le v nemških in čeških tiskarnah, ampak tudi v Gradcu.
COBISS.SI-ID: 48369923
Članek predstavlja prvi poskus celostne interpretacije stavbnega razvoja velikega križnega hodnika kartuzije Jurklošter in njegovega izgleda v času pred in po prezidavi, ki sta jo leta 1444 finančno podprla celjska grofa in kneza Friderik II. in Ulrik II. Prispevek prinaša tudi več do sedaj prezrtih arhivskih virov, ki razkrivajo doslej neznani patrocinij pokopališke kapele v atriju križnega hodnika in precej zanesljivo tudi lokacijo groba Veronike Deseniške. Razkrivajo tudi več novih podatkov o podelitvi odpustkov, dovoljenju za postavitev oltarja v pokopališki kapeli in posvetitvah. Poleg pritegnitve novih arhivskih virov in primerjalne analize z relevantnimi srednjeveškimi kartuzijami drugod po Evropi članek metodološko temelji na umetnostnozgodovinski analizi dveh arheoloških georadarskih posnetkov, od katerih je eden v tem prispevku tudi prvič objavljen.
COBISS.SI-ID: 45005571
Prispevek obravnava različne nacionalne arhitekturne sloge, značilne za arhitekturo zadnjih desetletij Habsburške monarhije, na območju Slovenije, jih umešča v sočasno avstro-ogrsko arhitekturno produkcijo in skuša opredeliti njihovo propagandno vlogo. Predstavljeni so poskusi Ivana Jagra, Cirila Metoda Kocha in Ivana Vurnika za oblikovanje slovenskega nacionalnega sloga, obravnavani pa so tudi primeri češkega in nemškega nacionalnega sloga (nemške neorenesanse). V zaključ¬nem delu avtor ovrže opredelitev opusa Lászla Takátsa v Murski Soboti za primer madžarskega nacionalnega sloga.
COBISS.SI-ID: 44812035
Prispevek se osredotoča na vprašanja, kakšna je bila podoba vizualne propagande na slovenskih tleh v času prve svetovne vojne, od kod so prihajali vplivi in ali ta podoba odslikava določene regionalne posebnosti. Avtorica analizira delovanje osrednjega avstroogrskega vojnega tiskovnega urada (Kriegspressequartier, KPQ) ter njemu podrejenih umetniške (Kunstgruppe) in propagandne skupine (Propagandagruppe). V osredje postavlja njihov vpliv na slovenski prostor, kot se kaže na podlagi medvojnih umetniških razstav, delovanja vojnih slikarjev in mehanizmov produkcije vsebin za množične tiske. Na podlagi arhivskega gradiva razkriva nekatere še neznane podrobnosti delovanja kiparja Friedricha Gornika (1877–1943) in slikarja Ivana Vavpotiča (1877?1943) kot vojnih umetnikov in predstavlja del Vavpotičevega do sedaj pri nas neznanega vojnega opusa, ki ga hrani Vojni muzej na Dunaju. V nadaljevanju so analizirani likovni motivi in tematike zbirke razglednic Vojska v slikah, ki je izhajala na Slovenskem, pri čemer avtorica posebno pozornost posveča iskanju vplivov in opredelitvi posebnosti, ki jih lahko vežemo na slovenski prostor.
COBISS.SI-ID: 44592387
Članek obravnava spor med štajerskima plemiškima rodbinama s sedežema na Ptuju in Liechtensteinu, ki se je kratek čas odvijal v 13. stoletju. Nekatere spise, ki so nastali v kontekstu tega spora, imamo lahko za prve ohranjene primerke srednjeveške propagande ene štajerske rodbine proti drugi. Namen članka je obravnavati najpomembnejši narativni vir tistega časa, t. i. Štajersko rimano kroniko Otokarja iz Geule, ki je bil v službi liechtensteinske rodbine. Eden od ciljev kronike je bil predstaviti Friderika V. Ptujskega kot strahopetca, ki naj bi bil pobegnil iz bitke na Moravskem polju. Članek predstavlja razloge za spor in njegov potek, dejansko obtožbo strahopetnosti, presojo resnice za obtožbo ter epilog celotnega spora med rodbinama. Obema štajerskima plemičema – Otonu II. Liechtensteinskemu in Frideriku V. Ptujskemu – se je v začetku osemdesetih let 13. stoletja uspelo pobotati, kar sta poudarila tudi z medsebojno poroko svojih otrok.
COBISS.SI-ID: 45009411