Razprava je eden izmed glavnih rezultatov projekta. V njej so vsebovane tri študije predstav dokumentarnega snovalnega gledališča, ki temeljijo na osebnih spominih ljudi in/ali nastopajočih (cilj 5). Prvi del razprav predstavlja formalna analiza gledaliških narativov in upodobitev preteklosti, prav tako različnih tehnik za upodabljanje osebne izkušnje. V drugem delu je zajeta medijska recepcija del. Ugotovoljeno je, da predstave razširjajo kulturni spomin na jugoslovanski socializem iz vidika izkušenj vsakdanjega življenja ter multikulturne interakcije v Jugoslaviji. Fokus je na popularni kulturi in kulturi vsakdanjega življenja, s čimer se predstave uvrščajo v širši proces reevaluacije socializma v post-socialistični Evropi.
COBISS.SI-ID: 44958253
Še eden izmed glavnih rezultatov projekta. Gre za analizo romana Jugoslavija, moja dežela Gorana Vojnovića in istoimenske gledališke predstave Ivice Buljana ter za analizo medijske recepcije obeh. Študija primera se je izkazala kot izjemno plodna za preučevanje medijske recepcije in sicer zato, ker je omogočila raziskavo medijskih odzivov v daljšem obdobju, od leta 2011 do 2015; kar je bilo povezano z življenjsko dobo romana, ki sta ga podaljšali nagrade in končna uprizoritev. V tem obdobdju je bilo zaznati ključno spremembo v medijskem diskurzu: mediji so najprej obravnavali tako roman Jugoslavija, moja dežela, kot preteklost Jugoslavije skozi perspektivo tujosti, distanciranja ali izločanja iz slovenske dediščine. Od leta 2013 do leta 2015 se diskurz počasi spreminja in se roman in predstava začneta obravnavati kot stvar »naše« zgodovine, mediji pa skozi pisanje o romanu začnejo kritično pretresati vprašanje slovenskega kulturnega spomina in odnosa do preteklosti. Iz tega sledi, da je odgovor na vprašanje, ali literatura in gledališče lahko delujeta kot medij spomina – pritrdilen, a s poudarkom na to, da gre za daljši proces, ki ga je bilo možno zaznati šele skozi nekaj let.
COBISS.SI-ID: 00000000
Analizirana so tri romana Davida Albaharija (Mamac, Mrak, Svetski putnik), ki z različnimi literarnimi tehnikami (imitacija, dopolnjevanje, citati, pastiš, fragmentarna naracija, itn) preizprašujejo relevantnost in utemeljenost zgodovinopisja in kulturnega spomina, ki na njemu sloni. Ugotovljeno je, da avtor ustvarja alternativne načine upovedovanja preteklosti, tako na tematski kot formalni ravni. Nato je pregledana še medijska recepcija del. Albaharijevo medijsko prisotnost sem analizirala iz perspektive posebnega družbenega položaja, ki ga ta pisatelj zaseda v srbskem literarnem polju kot izseljeni pisatelj, ki se vzdržuje političnih komentarjev in javnih nastopov. Družbeni profil pisatelja se je izkazal kot ključen za medijsko recepcijo njegovih del in posledični družbeni vpliv njegovega dela.
COBISS.SI-ID: 42418733
Članek je neposredno povezan s tematiko kulturnega spomina na industrijsko dediščino, kar je glavna tema cilja 5 tega projekta. V tem članku se sicer ožje usmerim na lokalni kulturni spomin in pričevanja delavk v tovarnah ribjih konzerv. Tako ženske kot njihovi spomini se izkažejo za zelo raznolike, kar kaže na kompleksnosti, ki so pogosto zakrite za splošnim pojmom "delovna sila". V članku izdelam tipologijo razlik med delavkami, ki izhaja iz (i) razlik v njihovem etničnem in regionalnem poreklu, (ii) stopnje izobrazbe in percepcije "modernosti" ženske, ter (iii) napetosti med socialističnim idealom zaposlene ženske in tradicionalno patriarhalno moralo.
COBISS.SI-ID: 11111111