Parodontalna bolezen je široko razširjeno kronično stanje, povezano z razgrajevanjem obzobnih tkiv, za katero so potrebni učinkovitejši načini zdravljenja. Zatorej je bil namen razviti nanodostavni sistem za lokalno dostavo protimikrobnih učinkovin in ga ovrednotiti in vitro z uporabo novo razvite mikropretočne naprave, ki simulira lokalne in vivo pogoje v obzobnem žepu: majhen volumen in pretok gingivalne tekočine. Uspešno smo razvili dvoplastna nanovlakna, sestavljena iz plasti hitosana in polietilen oksida s 30 % ciprofoxacina in plasti polikaprolaktonskih nanovlaken s 5 % metronidazola. Natančno zasnovana sestava nanovlaken je omogočila in vitro podaljšano sproščanje obeh vgrajenih protimikrobnih učinkovin glede na njihove posebne mehanizme sproščanja. Hitrost sproščanja ciprofloksacina je omejevala nizka topnost v mediju za sproščanje s pH 7,4, ko je v bil v dostavnem sistemu prisoten še presežek učinkovine. V nasprotju pa je bilo podaljšano sproščanje metronidazola posledica počasnega prodiranja medija skozi hidrofobno plast nanovlaken iz polikaprolaktona. Antibiogram je dokazal protibakterijsko delovanje dvoplastnih nanovlaken proti bakteriji Escherichia coli in Aggregatibacter actinomycetemcomitans. Koncentracije protimikrobnih učinkovin, ki so se sprostile iz nanovlaken, določene z razvito napravo, so ostale nad minimalnimi inhibitornimi koncentracijami parodontalnih patogenov do 7 dni, kar je dragocen podatek za napovedovanje učinkovitosti nanodostavnega sistema. Čeprav je bila nova naprava razvita posebej za vrednotenje dostavnih sistemov za lokalno zdravljenje parodontalne bolezni, je njena uporabnost lahko bistveno širša, in sicer za vrednotenje vseh lokalnih dostavnih sistemov za aplikacijo na ciljnem mestu s podobnimi lokalnimi pogoji.
COBISS.SI-ID: 4838257
Raziskali smo kompleksiranje linearnih alginatnih polianionov z različnimi vrstami premreževal (dvovalentnimi kationi, polikationi, pozitivno nabitimi površinsko aktivnimi snovmi), z namenom razkriti njihove vplive na nastanek nanodelcev. Naš cilj je bil določiti molarna razmerja med premreževali in alginatom, ki vodijo v nastanek nanodelcev in razkriti termodinamiko in molekulske interakcije, na katerih je osnovan nastanek. Vse to smo določili z meritvami dinamičnega in elektroforetskega sipanja svetlobe, izotermne titracijske kalorimetrije in infrardeče spektroskopije. Alginatni nanodelci so nastali zgolj v omejenem območju molarnih razmerij, ki je bilo specifično za vsako posamezno premreževalo. Poleg tega so imeli nanodelci različno velikost in stabilnost. Termodinamski parametri kompleksiranja alginata z različnimi premreževali so pokazali, da je nastanek nanodelcev v vseh primerih entropijsko voden, entalpijski prispevek pa je manjši. Mehanizem premreženja je temeljil na ionskih interakcijah s spremljajočimi šibkejšimi interakcijami, specifičnimi za vsako premreževalo. Določili smo karakteristične makroskopske konstante asociacije (Ka1) za kompleksiranje alginata (ki so bile v razponu 104–109 M-1). Dodatno smo pokazali, da povečana ionska jakost medija vpliva tako na termodinamiko kompleksiranja kot tudi na lastnosti in stabilnost polielektrolitnih nanodelcev, kar se je odražalo v povečanih vrednostih hidrodinamske velikosti in zmanjšanih vrednostih zeta potenciala.
COBISS.SI-ID: 4413297
Nadzorovanje sproščanja zdravilnih učinkovin iz različnih trdnih farmacevtskih oblik, od takšnih za peroralno jemanje do tistih namenjenih parenteralni aplikaciji v obliki vsadkov, ponavadi temelji na nadzorovani difuziji učinkovine skozi polimerni film. Oblikovali in okarakterizirali smo nove filme iz asimetričnega poliamida 6, za katere smo s procesom izdelave lahko načrtovali hitrost difuzije zdravilnih učinkovin v »in vitro« pogojih. Za uporabnost tovrstnih filmov bi lahko bilo pomembno dejstvo, da je tudi hitrost difuzije zelo različnih učinkovin glede na fizikalno – kemijske lastnosti skozi isti film zelo podobna.
COBISS.SI-ID: 16094747
Raziskava permeabilnosti zdravilnih učinkovin skozi dva fiziološka in farmakološka modela celic RPMI 2650 za nosno epitelijsko bariero, ki se razlikujeta glede na način gojenja (air-liquid interphase in liquid-liquid), je pokazala, da je predvsem air-liquid model zelo perspektiven. Raziskava je temeljila na meritvah permeabilnosti 23 modelnih učinkovin in nekaterih označevalcev z ničelno permeabilnostjo. Poleg tega smo ugotovili povezave med permeabilnostjo učinkovin v preiskovanih celičnih modelih in permeabilnostjo v popolnoma diferenciranem nosnem epitelijskem modelu (MucilAir ™) ter v celicah Caco-2 kot tudi v izoliranem jejunumu podgane.
COBISS.SI-ID: 1518174
V Evropi je število zdravil, registriranih za zdravljenje redkih bolezni, s statusom sirote ali brez naraslo. Na dostop pacientov do teh zdravil vplivajo visoki stroški zdravljenja, šibki dokazi o njihovi učinkovitosti/varnosti in njihova vrednost za družbo. V raziskavi smo z uporabo podatkovne baze IMS MIDAS (IQVIA, Danbury, CT) ovrednotili dostop pacientov do zdravil za zdravljenje redkih bolezni s statusom sirote in brez v 22 evropskih državah v obdobju 2005-2014. Za vsako državo smo določili naslednje mere dostopa: število razpoložljivih zdravil, mediano časa do kontinuirane uporabe, relativno količinsko porabo in stroške za zdravila. Dostop pacientov do zdravil za redke bolezni se po Evropi močno razlikuje. Bolniki v Nemčiji, skandinavskih državah, Švici, Franciji in Združenem Kraljestvu lahko dostopajo do večjega števila teh zdravil v krajšem času kot v Sloveniji. Po drugi strani pa smo po deležu porabljenih sredstev za ta zdravila in po relativni količinski porabi primerljivi z omenjenimi evropskimi trgi.
COBISS.SI-ID: 4490097