Cilji te študije so bili oceniti koncentracije izbranih devetih esencialnih in pogojno-esencialnih težkih elementov (TE) v vzorcih maščobnega tkiva iz odrasle populacije in raziskati njihov življenjski slog in družbeno-demografske ter prehranske navade. Sledne prvine (Co, Cr, Cu, Fe, Mn, Mo, Se, V in Zn) so bili analizirani v maščobnem tkivu. Podatki so bili zbrani glede sociodemografskih značilnosti, življenjskega sloga, prehrane in zdravstvenega stanja s pogovorom na štiri oči. Vsi TE so bili odkriti v vseh vzorcih z izjemo Se (53,50%). Železo, cink in baker kažejo najvišjo vsebnost (42,60 mg/kg, 9,80 mg/kg in 0,68 mg/kg). Dieta je bila glavni razlog povečanja vsebnosti Cr, Fe, Mo, in Se. Indeks telesne mase je bil negativno povezan z vsemi TE razen za Mn in V. Starost je pokazala mejno pomembno pozitivno korelacijo s Cu. Prebivanje na podeželju ali na pol-podeželskem območju je bilo povezano s povečanjem Co, Cr, Fe, mo, Mo, Mn, V in Zn. Poleg tega so posamezniki z višjo stopnjo izobrazbe pokazali povečane vsebnosti Cr, Co, Fe in V. To je prvo poročilo o porazdelitvi teh TE v maščobnem tkivu in o njihovih spremenljivkah v človeški popuaciji in lahko služi kot začetni korak k pojasnitvi njihovega kliničnega pomena.
F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 2436199Opisujemo novo teorijo tektonskega prelamljanja in potresov v zemeljski skorji, ki deloma temelji na Cosseratovi teoriji kontinuov. Nova teorija upošteva rotacije blokov kamnin med prelomnimi ploskvami in omogoča nadaljnje korake v razvoju metod potresnih prognoz.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 44691501Za razumevanje provenience arheoloških kamnitih artefaktov je ključno detailno poznavanje tako znanih kot tudi potencialnih starodavnih kamnolomov. To še posebej velja za apnenčaste terene, kjer lahko samo v enem kamnolomu pridobimo zelo velik spekter različnih litotipov ali pa v različnih kamnolomih zelo podobne litotipe. Predvsem slednje je še posebej problematično. Članek predstavlja celostno geološko študijo potencialnega rimskega kamnoloma na Stajah pri Igu, kjer je bilo natančno prouščeno 40 metrov debelo zaporedje spodnjejurskih plitvomorskih apnencev in sicer s stališča sedimentologije, biostratigrafije in strukturne geologije. Objava predstavlja prvo izmed objav celostne študije znanih, oziroma predvidenih antičnih apnenčevih kamnolomov pri nas, ki bo služila za bazo pri nadaljnjih analizah antičnega naravnega kamna.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 1410654Prispevek predstavlja glavne rezultate identifikacije in dokumentiranja podvodnih arheoloških najdišč na odprtem morju severozahodno od Pirana, ki so ju pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v dvodnevni akciji avgusta 2018 izvedli arheologi Zavoda za podvodno arheologijo v sodelovanju s strokovnjaki Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. V okviru arheoloških rezultatov akcije v letu 2018 izstopa identifikacija z batigrafsko izmero ugotovljene anomalije EŠD 29403 kot razbitine večjega plovila, ki ga je mogoče na podlagi dokumentiranih dimenzij in konstrukcijskih značilnosti ogrodja in oplate, radiometrične datacije in uporabe pločevine iz kovne medenine, s katero je bila obita zunanjost trupa, ter odsotnosti prepoznavnih najdb vojaškega značaja opredeliti kot razbitino trgovske dvojambornice, dolge med 24 in 36 metrov, ki je potonila v sredini ali drugi polovici 19. stoletja. Na ladjo dolge ali velike priobalne plovbe (morda brig, brigškuner ali večji loger oziroma dvojamborni škuner) s konca dobe lesenih jadrnic kažejo tudi dimenzije zakovic za spajanje glavnih delov korita. Predlagani dataciji ustreza tudi kolut škripca pripone ali natege snasti, izdelan iz lesa gvajaka (Guaiacum spp) in opremljen s prešanim ležajem iz grafita, katerega uporaba se je razmahnila v sredini 19. stoletja. Kombinacija materialov, iz katerih je bil narejen kolut, odkrit nekaj metrov od razbitine, bi lahko nakazovala, da je bila ladja, v celoti ali vsaj del njene opreme, morda izdelana v ladjedelniških središčih v Angliji ali na vzhodni obali ZDA.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 71177570Visokoločljive geofizikalne metode, smo uporabili za raziskovanje holocenske transgresije na območju Tržaškega zaliva. Uporaba teh metod, predvsem podpovršinskega sonarja, nam je omogočila korelacijo akustičnega ter sedimentnega faciesa različnih poznokvartarnih sedimentov morskega dna. Poleg tega smo visokoločljivo akustično in seizmično profiliranje sedimentov morskega dna uporabili za preučevanje tektonske aktivnosti v zalivu, določanje debeline holocenskih morskih sedimentov ter za določanje hitrosti potovanja zvoka v tanjših zaporedjih poznokvartarnih sedimentov. Ugotovili smo, da v Tržaškem zalivu kopenske, transgresijske in morske sedimente morskega dna lahko ločimo na podlagi njihovega akustičnega faciesa. V primeru kopenskih sedimentov lahko z uporabo geofizikalnih podatkov in vzorcev sedimenta sklepamo tudi na njihovo sedimentacijsko okolje. Na podlagi datacij preučevanih sedimentov smo ugotovili, da je rečna sedimentacija na raziskovanem območju potekala najmanj do mlajšega dryasa, transgresija pa je nastopila v zgodnjem holocenu. Neposrednih indikatorjev tektonske aktivnosti na raziskovanem območju nismo našli, smo pa v sedimentih morskega dna kot geomorfni indikator tektonske aktivnosti prepoznali poznopleistocenska rečna korita. Slednja kažejo, da recentni izmerjeni vertikalni premiki površja niso izraženi v dolgoročnem sedimentnem zapisu, kar nakazuje, da so izmerjeni vertikalni premiki na slovenski obali posledica deformacije površja nad zataknjenim prelomom. Debelina holocenskih morskih sedimentov v zalivu je precej spremenljiva, v splošnem pa velja, da se sedimentno zaporedje tanjša z oddaljenostjo od obalnih območij, za katera so značilna najdebelejša zaporedja. Holocenski morski sedimenti v slovenskem morju praviloma presegajo debelino petih metrov.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 1548638