Paša, rudarjenje in predelava rude so pomembno vplivali na alpsko okolje v zadnjih 5000 letih, vendar pa je bilo raziskav sprememb okolja v jugovzhodnih Alpah malo. Cilj naše raziskave je bil rekonstrukcija razvoja nekdanje vegetacije in sedimentacijskih procesov v povodju Bohinjskega jezera. Analiza 12 m globoke vrtine, ki je bila zvrtana v osrednjem delu jezera je pokazala, da je bil zgodnjeholocenski sediment deloma premešan zaradi večjega potresa do katerega je prišlo med ca. 6711-6523 cal. BP (Rapuc et al. 2018). Podrobno rekonstrukcijo nekdanjega okolja smo zato lahko opravili le za zgornjih 4.4 m vrtine. V nadaljevanju predstavljamo rezultate analize stabilnih izotopov (?13C and ?15N) ter mineraloške, sedimentološke, geokemične in palinološke analize, ki nam pomagajo bolje razumeti vpliv človeka (poljedelstvo, paša, rudarjenje) na okolje in medsebojne vplive klime in človeka v zadnjih 6600 letih. Rezultati palinološke raziskave kažejo, da je okrog 6000 cal. BP v okolici Bohinja rastel mešan gozd v katerem so uspevali smreka, jelka, hrast in bukev, ki je postala prevladujoča vrsta po 3300 cal. BP. V bronasti in še zlasti železni dobi (3500-2500 cal. BP), ko je bila glede na arheološke podatke regija gosto poseljena, je prišlo do izsekavanja gozda za potrebe poljedelstva, paše in metalurških aktivnosti (prisotnost peloda žit in ozkolistnega trpotca, delež jelke upade). Te aktivnosti so verjetno sprožile erozijo tal in hitrejše odlaganje sedimenta. V sledečih stoletjih se je človekov vpliv na okolje nadaljeval (krepil), vendar pa do destabilizacje povodja ni več prihajalo. Zaznali smo tudi več obdobij z močnejšim dotokom terestričnih snovi (6100–6000, 5700–5550, 5000–4600, 3900, 3700–3550, 2300–2200 cal. BP), ki jih lahko povežemo z mobilizacijo in fluvialnim dotokom mineralnih in organskih snovi z vzhodnega dela povodja v obdobjih vlažnejše klime. Ta poplavna obdobja sovpadajo z intenzivnejšimi poplavami v širšem alpskem prostoru.
COBISS.SI-ID: 1521758
Z uporabo geofizikalnih in sedimentoloških podatkov iz Tržaškega zaliva smo izdelali batimetrični model ter model globine podlage holocenskega morskega sedimenta. S primerjavo teh dveh modelov smo izračunali debelino holocenskega morskega sedimenta v zalivu. V osrednjem delu Tržaškega zaliva so debeline morskega sedimenta zelo majhne ali celo pod mejo seizmične resolucije. Večje debeline sedimenta lahko najdemo v neposredni bližini obale, v bližini rečnih virov sedimenta, na območju Trezza Grande paleodelte, nad topografskimi depresijami v pozno pleistocenski podlagi ter v jugovzhodnem delu zaliva, kjer povprečna debelina znaša okoli 5 metrov.
COBISS.SI-ID: 1405278
Predstavljena je metodologija upravljanja tveganj za prilagajanje oskrbe s pitno vodo podnebnm spremembam in rabe prostora ob upoštevanju socialno-ekonomskih vidikov. Za primer skrbe s pitno vodo mesta Ljubljana je bilo izbranih več možnosti upravljanja. Glavni upravljavski ukrepi za izboljšanje varnosti pitne vode so (1) omejitve dejavnosti na vodovarstvenih območjih in (2) priprava pitne vode. Trendi nivoja podzemne vode se zmanjšujejo, zato sta bila upoštevana tudi umetno napajanje vodonosnika in vzpostavitev novega neodvisnega vodnega vira. Ukrepi so bili ovrednoteni po več kriterijih, kot so zmanjšanje tveganja oskrbe z vodo za različne uporabnike (gospodinjstva, kmetijstvo in industrija) in izvedba ukrepov (stroški, prilagodljivost in čas realizacije). Razvrščanje ukrepov je temeljilo na multikriterijskem odločanju. Rezulati so pokazali, da so vsi ukrepi dobri, saj se združijo blizu idealne vrednosti. Za posamezno vodarno so omejitve kmetovanja na vodovarstvenih območjih najboljši ukrepi,edtem ko je priprava vode najslabša možnost, kar je posledica visokih stroškov, majhne prilagodljivosti in daljšega časa realizacije.
COBISS.SI-ID: 1538142
V članku je obravnavana GIS za detekcijo in prepoznavanje plazov v Vipavski dolini z metodo nadzorovane klasifikacije. Na tem območju se pojavljajo eocensko-paleocenski fliši, na katere so narinjeni mezozojski karbonati Trnovskega gozda in posledično se na strmih pobočjih pojavlja večje število plazov in pobočnih premikov. Analizirali smo enote aluvialnih sedimentov, strmih karbonatnih pobočij, fliša, dveh karbonatnih planot in pobočnih nanosov. Metoda je bila narejena s pomočjo poligonov za trening na izbranih območjih, kot vplivni faktorji pa so bili izbrani nadmorska višina, naklon, indeks hrapavosti površja in ukrivljenost površja. Rezultati kažejo, da je metoda uporabna za prepoznavanje in določevanje omenjenih enot na širšem območju, kar smo preverili s karto, pridobljeno z geološkim kartiranjem teh enot. Metoda namreč pravilno prepozna večino enot, težave so bile le pri ločevanju fliša od recentnih pobočnih nanosov. Zato ocenjujemo, da je metoda uporabna za izdelavo (toda ne nadomestek) preliminarnih kart pri kartiranju plazov, zato je uporabna tudi za katerakoli območja fliša.
COBISS.SI-ID: 1402718
V raziskavi smo raziskovali geokemične lastnosti in mobilnost kovin v sedimentih Sečoveljskih solin (severni Jadran, Slovenija) z namenom, da bi ocenili vlogo mobilnosti kovin pri potencialnem vplivu na človeško zdravje. Rezultati so pokazali, da so bile koncentracije As, Co, Cu, Mo, Ni, Pb, Sb, Sn in Zn primerljive s koncentracijami, ugotovljenimi na različnih območjih geološkega ozadja, kot tudi v vzorcu sedimentnega jedra iz Sečoveljskih solin. Posledično se kovinske vsebnosti v sedimentih izlužijo v zelo nizkih koncentracijah in se obravnavajo kot netoksične za ljudi v skladu z mednarodnimi regulativami za kozmetične izdelke.
COBISS.SI-ID: 1409630