Avtorji opisujejo pripravo in sistematično testiranje nove večplastne prevleke, ki jo sestavljata nesteroidno protivnetno zdravilo diklofenak in biopolimer karboksimetil celuloza. Testiranje sproščanja zdravil je bilo izvedeno na sistemu za samodejno vzorčenje transdermalnih difuzijskih celic v kombinaciji s UV-VIS spektroskopijo kot metodo določanja koncentracije sproščenega zdravila. Rezultati so pokazali, da se večina zdravila sprosti v prvih šestih urah, vendar bi lahko s spremembami večplastne prevleke lahko prilagodili količino sproščenega zdravila. Biokompatibilnost nove prevleke so preverili na človeških osteoblastih. Celične viabilnost je bila za 7% in 17% večja v primerjavi s kontrolnim vzorcem. Dodaten dokaz za stimulacijo osteointegracije je vpliv materiala na povečano izražanje genov beljakovin, ki imajo pomembno vlogo pri sintezi in delovanju zunajceličnega matriksa. Na koncu so elektrokemijske meritve potrdile, da premazi ne vplivajo na korozijsko občutljivost nerjavečega jekla AISI 316LVM.
COBISS.SI-ID: 22749718
Samomorilno vedenje je večfaktorsko, poligeno stanje, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu. Je posledica prepleta dednih in okoljskih dejavnikov, ki jih povezuje epigenetika. Kljub širokemu znanju o samomorilnosti še ni znan mehanizem in dejavniki, ki vodijo k samomoru. Vendar obstajajo indikacije med spremembami vzorcev metilacije DNA in samomorilnim vedenjem. Za prepoznavanje diferencialne metilacije smo oblikovali homogeno skupino moških žrtev samomoraki so umrli zaradi obešanja in kontrolne skupine. V našo raziskavo je bilo vključenih 18 preiskovancev, pri katerih so z uporabo zaporedja naslednjih generacij (NGS) raziskovali dve področji možganov, območje Brodman 9 (9 žrtev samomora in 9 kontrol) in hipokampus (6 žrtev samomorov in 6 kontrol). Naši rezultati so pokazali več razlik v stopnji metilacije med žrtvami samomora in kontrolnimi skupinami v obeh možganskih regijah () 25% razlike v metilaciji in vrednosti q (0,01), pri čemer je genska ontologija pokazala na integritetio celične strukture in regulacijo živčnega sistema. Dodatna analiza genske ekspresije je ugotovila spremembe v dveh genih, ZNF714 (p-vrednost = 0,002) in NRIP3 (p-vrednost = 0,046). Glavna omejitev je majhna velikost vzorca. Naša analiza je bila izvedena na možganskem tkivu, zato so rezultati metilacije reprezentativni za celoten vzorec možganskega tkiva. Izvedli smo predhodno študijo metilacije z ločljivostjo enega osnovnega para z uporabo NGS pri eni izmed svetovnih populacij z zelo visokim tveganjem za samomor. Pridobljeni rezultati ponujajo nove vpoglede v spremenjene vzorce metilacije pri žrtvah samomorov, kar bi lahko postalo izhodišče za nadaljnje študije kliničnih vzorcev z zelo izraženim samomorilskim tveganjem.
COBISS.SI-ID: 34289881
Kritično območja gena MLL (MLLbcr) se pri zdravljenju pogosto spremeni, mehanizma destabilizacije pa še ni popolnoma pojasnjen. Nedavno smo predlagali, da stres ob replikaciji DNA povzroči cepitev MLLbcr z endonukleazo G (EndoG) in predstavlja skupni imenovalec destabilizacije MLL, povzročene z genotoksično terapijo. Izvedli smo presejanje s pomočjo siRNA za nove dejavnike, ki sodelujejo pri stresnem podvajanju MLL. Identificirali smo 10 dejavnikov, ki delujejo skupaj z EndoG pri razpadu MLLbcr oz. kasneje pri popravljanju zlomov MLLbcr, vključno z aktivacijo inducirano citidin deaminazo (AID), ki naj bi sodelovala pri preurejanju MLLbcr. Mehanizem je odvisen od transkripcije RNA. Nadaljnja analiza je povezala vpletenost AID in EndoG pri destabilizaciji MLLbcr s komponentami za popravljanje osnovne ekscizije (BER). Dokazali smo, da je pripisovanje EndoG, ki ga povzroča replikacija, na MLLbcr in cepitev, odvisno od AID / BER. Dokazali smo tudi, da inhibicija faktorja BER apurinsko-apimimidinske endonukleaze 1 ščiti pred cepitvijo MLLbcr v hematopoetskih matičnih / zarodnih krvnih celicah iz človeške popkovnice in v tumorjih.. Predlagamo, da netarčna vazava AID na MLLbcr inicira z BER-posredovano enojno cepljenje DNK, kar povzroči iztirjeno aktivnost EndoG, kar povzroči levkemogeno preureditev MLLbcr.
COBISS.SI-ID: 94110465
Z analizo GWAS so ugotovil ) 200 lokusov tveganja za vnetno črevesno bolezen (KVČB). Za večino bolezni je znana povezane z regulativnimi različicami. Da bi prepoznali domnevne vzročne gene, ki jih te variante motijo, smo generirali velik podatkovni niz transkriptoma (devet celičnih tipov pomembnih vrst celic) in identificirali 23.650 cis-eQTL. Pokazali smo, da jih določa 9720 regulacijskih modulov, od tega jih 3000 deluje v več tkivih in 970 na več genih. Identificirali smo tudi regulativne z boleznijo povezane module na 63 od 200 lokusov tveganja. Ti lokusi tveganja se nahajajo v večgenih modulih. Na podlagi teh analiz smo primerjali 45 ustreznih 100 kandidatnih genov pri 6600 primerih Crohnove bolezni (CD) in 5500 kontrolnih vzorcih in s testi obremenitve pokazali, da vključujejo verjetno vzročne gene. Naše analize kažejo, da bo s tem pristopom treba presejati 10-krat večje vzorce, da se dokaže vzročnost posameznih genov.
COBISS.SI-ID: 512825400
Preučili smo vpliv devteriranja na vezavo agonistov (2-metilhistamina in 4-metilhistamina) in antagonistov (cimetidina in famotidina) na histaminski receptor H2 s pomočjo kombinacije izračunov teorije gostotnih funkcionalov (DFT) in implicitne kvantizacije gibanja vezi -NH in - OH. Devteriranje znatno poveča afiniteto 4-metilhistamina in zmanjša afiniteto 2-metilhistamina do vezave na histaminski receptor H2, medtem ko se afiniteta vezave antagonistov na histaminski H2 receptor ne spremeni, kar smo zaznali v eksperimentalnih ter v razmerah in silico. Rezultati potrjujejo t.i. Ubbelohdejev učinek, da devteriranje spremeni jakost vodikove vezi. To vpliva na interakcijo ligandov z vezavnim mestom na receptorju, na interakcijo med ligandi, receptorjem in vodo, kar zagotavlja trden dokaz o pomembnosti vodikovih vezi. Poleg tega izračuni še dodatno poudarjajo pomembno vlogo aminokislinskega ostanka Tyr250 za vezavo histaminskih ligandov na histaminski receptor H2. Rezultati pojasnjujejo delovanje (per) devteriranih zdravil, ter prispevajo k razumevanju aktivacije receptorjev po vezavi agonistov in antagonistov.
COBISS.SI-ID: 34671833