Naraščajoči in pogosto nasprotujoči si izzivi, s katerimi se danes srečujejo sistemi kmetijske proizvodnje, potrebujejo bolj celovit pristop k načrtovanju v sektorju, ki združuje ekonomska načela proizvodnje z njegovimi družbenimi značilnostmi in ekološkimi vplivi. V prispevku je predstavljen inovativen poskus vključevanja biofizikalnih meril v standardni model socio-ekonomske optimizacije, ki je prikazan s študijo slovenskega mlečnega sektorja. Biofizična perspektiva delovanja sistema je določena z emergijsko analizo. To je oblika okoljskega računovodstva, ki odraža kumulativno okoljsko podporo, potrebno za doseganje določenih rezultatov. Ekocentrični pogled na novi pristop dopolnjuje standardno socioekonomsko dojemanje vrednosti kot odraza uporabnost izdelka (antropocentrična erspektiva). Rezultati kažejo, da protekcionistična ali ekosocialna usmerjenost javnih intervencij povzroča organizacijo sektorja s precej nasprotujočimi značilnostmi delovanja. Rezultat modela, ki predstavlja kompromis med obema agrarnopolitičnima paradigmama, jasno nakazuje, da vključitev novega merila v model optimizacije vodi do raznolike in uravnotežene strukture ter do ugodnejših gospodarskih in biofizikalnih rezultatov sektorja. V skladu s tem rezultati potrjujejo komplementarnost ekonomskih in gospodarskih pristopov ter dajejo usmeritve za bolj celovito načrtovanje kmetijskih dejavnosti.
COBISS.SI-ID: 4066952
V tem članku uporabimo diskurzivno analizo Sporočil Evropske komisije o reformah Skupne kmetijske politike (SKP) Evropske unije. Rezultati historične diskurzivne analize strateških doumentov Evropske komisije v obliki Sporočil o SKP od 1991 do 2017 kažejo, da je bil diskurz hibrid, spreminjan glede na specifične političnoekonomske kontekste in potrebe Evropske komisije po upravičevanju reform SKP. V prvih dveh Sporočilih (1991 in 1997) sta dominirala neomerkantilistični in neoliberalni diskurz za utemeljitev zmanjšanja tržnocenovnih podpor. V Sporočilih po letu 2000 sta dominirala neoliberalni in večnamenski diskurz in opravičevala nadaljnje reforme SKP, ki so temeljile na ločevanju podpor od proizvodnje in njihovi liberalizaciji. V zadnjem Sporočilu iz leta 2017 prevladuje populistična različica diskurza večnamenskosti, iščoč novo družbeno argumentacijo za ohranitev politike.
COBISS.SI-ID: 4362888
Članek raziskuje etno-vasi v Bosni in Hercegovini kot pomembnega elementa podeželskega in kulturnega turizma. Privlačnost naravne in kulturne dediščine je zelo pomembna za trajnostni razvoj podeželskega turizma. Da bi izboljšali postopek odločanja, ki bo omogočil trajnostni razvoj etno-vasi, je bil razvit večriterijski model za presojo. Metodologija temelji na kvalitativnem modeliranju z uporabo večkriterijske analize s programsko opremo DEXi. Model temelji na hierarhičnih odnosih, sestavljenih iz treh glavnih meril, ki so osnova trajnostnega razvoja turizma: ekonomskih, socialnih in okoljskih meril. Končni cilj modela v tej študiji je bil oceniti etno-vasi, in sicer šest vasi v Bosni in Hercegovini. Rezultati študije kažejo, kako etno-vasi prispevajo k trajnostnemu razvoju.
COBISS.SI-ID: 4660780
V Evropski uniji (EU) imajo Skupno kmetijsko politiko (SKP) za ključno javno politiko v smislu tako učinkov kot sredstev, namenjenih ohranjanju narave, vendar ostaja cilj ustavitve izgube biodiverzitete izmuzljiv. Pričujoči članek ocenjuje stopnjo integracije biodiverzitetne politike v SKP ter kakovost programiranja politike v izbrani državi članici EU v obdobju 2014-2020. Uporabili smo hevristični model, ki kombinira oceno integracije biodiverzitetne politike ter programskoteoretično analizo logičnega modela politike. Poleg tega so za potrebe primerjave ovrednotene izraženost logičnega modela za druge cilje kmetijske politike, ustreznost in potencialni učinek ukrepov ter razporeditev proračunskih sredstev. Programski logični model je bil le ohlapno definiran za večino ciljev slovenske kmetijske politike. Na strateški ravni je integracija biodiverzitetne politike omejena na instrumente, ki poplačajo nadstandardne kmetijske prakse, investicije in plačila za območja z naravnimi omejitvami. Nasprotno pa je vključenost in doslednost ohranjanja biotske pestrosti v instrumente, ki podpirajo standardne prakse (npr. neposredna plačila) naslovljena le v omejeni meri. Bodoča SKP bi morala vključiti ustrezna varovala in spodbude za izboljšanje kakovosti programiranja in integracijo biodiverzitetne poolitike, zlasti zaradi povečanega poudarka na odločanju na nacionalni ravni. Vendar, četudi bi lahko sistem programiranja za SKP po letu 2020 načeloma predstavljal korak naprej, ostaja velika nevarnost nedoseganja ciljev na področju ohranjanja biotske pestrosti v državah članicah EU.
COBISS.SI-ID: 4363400
V prispevku je predstavljen večkriterijski odločitveni model DEXi za oceno območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). Razvito orodje omogoča oceno načina kmetovanja s poudarkom na kriteriju trajnostnosti v različnih OMD območjih. Analiza OMD območij in modelna integralna končna ocena kažeta na odvisnost več kriterijev. Pri oceni posameznega OMD območja in načina kmetovanja na nivoju Slovenije imata tako pomembno vlogo kriterij trajnosti in potencial posamezne analizirane kmetije.
COBISS.SI-ID: 4359724