Priročnik, ki je bil napisan v sodelovanju s strokovnjakinjami iz socialnega varstva se osredotoča na nekatere škodljivo socialne norme, ki veljajo v nekaterih posebej socialno odrinjenih družinah Romov. Gre predvsem za prenašanje patriarhalnih socializacijskih vzorcev na otroke; zgodnje poroke deklic in nasilje nad ženskami. Tovrstna tematika je bila v socialnem varstvu povsem zanemarjena, češ, da gre za »romsko kulturo«, romske družine so bile praviloma etnizirane in kulturalizirane. Za družbene dejavnosti je priročnik izjemno pomemben, saj naslavlja nujnost prekinitve tovrstnih škodljivih socialnih norm, ki dodatno reproducirajo transgeneracijsko revščino, neizobraženost, izjemno slab položaj romskih deklic, deklet in žensk in posledično vsesplošno marginalizacijo etnične skupine. Knjiga je od leta 2020 dostopna v odprtem dostopu http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X9LIMKMB. Spletni časopis ZRC ZAZU je priročnik prepoznal kot izjemno pomemben za družbene spremembe in prvo avtorico povabil k objavi krajšega prispevka v Alternatorju (9. april 2020) v tednu svetovnega dneva Romov (https://www.alternator.science/sl/daljse/skodljive-druzbene-posledice-mladoletnih-porok-med-romi-v-sloveniji/).
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 301967872Jana Mali je uredila posebno aplikativno tematsko številko hrvaške Revije za socijalnu politiku, v kateri so zbrana nekatera najnovejša spoznanja s področja socialne gerontologije, za katere menimo, da so v tem trenutku relevantna za odločevalce na področju socialne politike. Zbrani prispevki v večji meri predstavljajo spoznanja iz Slovenije in Hrvaške, ki jih avtorice in avtor spretno navezujejo na sodobno mednarodno literaturo, da bi prikazali aktualnost in relevantnost nacionalno specifičnih tem v mednarodnem kontekstu. Prispevki omogočajo primerjavo aktualnih vprašanj socialne gerontologije med obema država in jih umeščajo v kontekst socialne politike s skupnimi koreninami, kar se danes odraža v sodobni socialni politiki obeh držav. Prispevki kažejo tudi na morebitne skupne priložnosti pri razvijanju področja organizirane skrbi za stare ljudi. Eno takšnih področij je dolgotrajna oskrba. Kljub nerazvitosti zakonodaje o dolgotrajni oskrbi v obeh državah, lahko najdemo dobre prakse, raziskave in razprave o tem, kako naj izgleda sistem dolgotrajne oskrbe v obeh državah.
C.03 Vabljeni urednik revije (guest-associated editor)
COBISS.SI-ID: 16722269Dosežek se nanaša na predavanje na pomembni evropski konferenci »Managing mental health system complexity« (ENMESH - The European Network for Mental Health Service Evaluation, Lizbona, 6.-8.6.2019), kamor je bila Mojca Urek povabljena kot glavna govorka. Medtem ko v večini evropskih držav poteka diskusija o izboljšanju storitev za ljudi z najbolj kompleksnimi in dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, se ta v nekaterih evropskih državah že trideset let vrti okoli osnovnega vprašanja zapiranja velikih ustanov azilnega tipa. Slovenija je država z dolgo zgodovino dezinstitucionalizacije, ki ni prinesla sistematičnih sprememb. Vendar sodobni izzivi organizacije skrbi presegajo le vprašanje selitve iz institucij. S premikom oskrbe v skupnost, ljudje niso pridobili tudi pogodbene moči v svojih življenjih in v razmerju do socialnih storitev. Obratno, v makro političnih in organizacijskih procesih reorganiziranja oskrbe se je izgubil njihov glas, njihov vpliv pa je večinoma samo navidezen. Obstoječe raziskave, ki jih je opravila avtorica, kažejo na vrzel med deklarativnimi politikami in ideologijo participacije na eni strani in dejanskimi izkušnjami na drugi. Kažejo pa tudi na inovativne in participatorne ter zagovorniške prakse in na njihov potencial za spremembo socialnih služb in vpliv na sam proces dezinstitucionalizacije.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 5148773Darja Zaviršek je bila programski vodja 7. nacionalnega kongresa socialnega dela z mednarodno udeležbo z naslovom Humanizem in etika v socialnem delu (Moravske toplice, 16, 17. in 18. oktober 2019). Udeležilo se ga je več kot 200 strokovnjakov s področja poučevanja in prakse v socialnem delu. Več kot 10 oseb je prišlo iz tujine, med drugim predsednica Evropske zveze socialnih delavk in delavcev; sekretarka Mednarodne zveze šol za socialno delo in nekdanja direktorica Sveta za izobraževanje v socialnem delu CSWE iz ZDA. V tesnem sodelovanju z društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije, Socialno zbornico in Inštitutom za socialno varstvo je kongres opozoril na pereče tematike socialnega dela. Med njimi so bile: pomen razvijanja zelenega socialnega dela; povečevanje družbenih neenakosti; kriminalizacija migracij; razvoj slovenskega socialnega varstva med birokratizacijo in stroko; etične dileme v socialnem delu. Njen uvodni nagovor s kongresa je bil natisnjen v zborniku povzetkov: ZAVIRŠEK, Darja. Uvodni nagovor. V: BEZJAK, Sonja (ur.), et al. Humanizem in etika v socialnem delu : zbornik povzetkov, 7. kongres socialnega dela, 16., 17. in 18. oktober 2019, Moravske Toplice. V Ljubljani: Fakulteta za socialno delo Univerze. 2019, str. 5-6. [COBISS.SI-ID 5199461] Zbornik povzetkov: BEZJAK, Sonja (urednik), PETROVIĆ JESENOVEC, Borut (urednik), ZAVIRŠEK, Darja (urednik, avtor dodatnega besedila), ZORN, Jelka (urednik), 7. kongres socialnega dela, 16., 17. in 18. oktober 2019, Moravske Toplice. Humanizem in etika v socialnem delu : zbornik povzetkov. V Ljubljani: Fakulteta za socialno delo Univerze, 2019. 158 str., sl. avtorjev. ISBN 978-961-6569-69-9. [COBISS.SI-ID 97261313]
B.02 Predsedovanje programskemu odboru konference