Čedalje bolj se zavedamo potrebe po usposabljanju na področju spretnosti za delo z LGBT+ ljudmi, da bi zdravstvene in socialnovarstvene službe, ki so namenjene starim LGBT+ ljudem, postale afirmativne in občutljive do spola. Namen tega prispevka je bil opraviti sintezo literature, ki opisuje pedagoška načela, vsebine učnih načrtov in metod (poučevanja in ocenjevanja), ki jih uporabljamo pri izobraževanju osebja s področja zdravstva in socialnega varstva o izkušnjah in potrebah starih LGBT+ ljudi. S kombinacijo iskalnih kriterijev smo pridobili 2214 člankov, med katerimi jih je ustreznih 17, 10 posvetovalnih dokumentov in 7 evalvacijskih študij. Ker se področje krepi, je potrebno bolje raziskati načela učnih načrtov, strategij za ocenjevanje in strategij za preseganje ovir za razumevanje problemov, s katerimi se srečujejo stari LGBT+ ljudje.
COBISS.SI-ID: 5243749
Dolgotrajna oskrba temelji na pojmu potreb, pa čeprav ga navadno uporabljamo predvsem kot samoumeven, tehnični termin. Njena teoretična osnova izhaja iz dejstva, da so potrebe vseobsegajoč, vseprisoten in ključen pojem v socialni politiki, socialnem delu in zdravstveni negi, ki vsebuje številne sloje zgodovinskih protislovij, ki vzpostavljajo »potrebe« kot primanjkljaj, pravico, normo in željo. V dolgotrajni oskrbi imajo »osnovne«, telesne potrebe pogosto prednost pred »socialnimi«, kar utemeljujejo z Maslowljevim pojmovanjem hierarhije potreb. To hierarhijo dekonstuiramo s pomočjo primera dihanja, kar predstavlja tudi metodo raziskovanja. Izidi: Pokazali smo, da je treba za pojmovno jasnost razlikovati med življenjskimi funkcijami, življenjskimi dejavnostmi in potrebami. Pri tem potrebe niso le deskriptiven, indikativen termin, temveč tudi imperativen in deontološki in jih moramo vedno dekonstruirati in utemeljiti na osebnih cilji, prioritetah in željah. Posledica za socialno delo: Ker so glede na človekove prioritete življenjske (telesne) funkcije in dejavnosti zgolj instrumentalnega značaja, je vedno treba na »potrebe« gledati kot na hierarhijo osebnih prioritet – kar je pomemben prispevek perspektive socialnega dela na nastajanje sistemov dolgotrajne oskrbe.
COBISS.SI-ID: 5260133
Ekonomski izračun pokaže, da ob uvedbi UTD ne bi bilo potrebno uvesti niti enega novega davka niti povišati obstoječih davkov, državni proračun bi dodatno obremenili le z 41 do 100 milijonov evrov letno (kar je z vidika proračuna malenkost). S tem bi povsem odpravili absolutno revščino v Sloveniji in tudi sprožili pozitivne učinke na različnih področjih, od ekonomije do ekologije. Če bi imeli UTD, se ob aktualni virusni pandemiji SARS-CoV-2 ne bi bilo treba ukvarjati z vprašanjem, kako zagotoviti osnovno raven preživetja vsem državljanom (osredotočili bi se lahko zgolj na zdravstvene in ekonomske vidike sedanje krize). Model je pomemben in uporaben za področje socialne politike.
COBISS.SI-ID: 5251429
V članku predstaviva pomen refleksivne prakse v procesu izobraženja za socialno delo, ki omogoča, da se učimo iz preteklih izkušnje z namenom, da jih izboljšamo in nadgradimo. Na primeru dveh univerzitetnih učiteljic, socialnih delavk iz Združenega kraljestva in Slovenije predstaviva, kako lahko duoetonografija, kot metoda refleksije omogoča raziskovanje osebnega, socialno ekonomskega položaja človeka in vpliv le tega na poučevanje in socialnodelovno prakso. S pomočjo duoetnografije kot metode refleksije analizirava ključne dogodke, ki so vplivali na najin osebni razvoj, strokovno držo in osebne in profesionalne vrednote. Analizirava kako je izobraževanje, ki sva ga dobili, vplivalo na to, kako vrednotiva znanja ljudi z osebnimi izkušnjami/uporabnikov. Še več, razmišljava o pomenu vključevanja znanja ljudi z osebnimi izkušnjami v širši kontekst profesionalnega razvoja socialnih delavk. V članku poudarjava, da socialne delavke reflektirajo svoje izkušnje v času strokovnega razvoja in vidiva duoetnografijo kot metodo, ki omogoča razvoj teorije in prakse socialnega dela.
COBISS.SI-ID: 5241189
Znanstvena monografija Skrb kot nasilje je teoretsko razmišljanje o postsocialističnih družbah in še posebej na empiričnih evidencah utemeljena analiza o nekaterih družbenih dogajanjih v Sloveniji. Knjiga ugotavlja, da ljudje večinoma o skrbi in nasilju razmišljajo kot o dveh med seboj izključujočih si pojavih, tako rekoč kot o binarnih nasprotjih. Skrb povezujejo s področji družbenega življenja, kot so družina, starši, cerkev, socialna politika, večgeneracijska solidarnost. Nasprotno pa nasilje povezujejo z izjemnimi razmerami in kriznimi situacijami ali pa ga vidijo kot subjektivno in patološko. Vendar so možni še drugačni pogledi. Znanstvena monografija analizira tiste družbene pojave, ki se na zunaj manifestirajo kot skrb (za hendikepirane, revne, ženske, otroke), globlja analiza pa razkriva njihove disciplinirajoče in nasilne učinke. V knjigi se prepletajo teorije azilarne prakse, teorije družbene konstrukcije migrantov kot varnostne, kulturne in socialne grožnje, teorije neopatriarhata, spolnih zlorab otrok v cerkvenih okoljih in razmisleki o sodobnem premeščanju akademskega študija v karitativno skrb za mlade. Knjiga je bila leta 2019 s strani ARRS nagrajena z izborom »Odlični v znanosti«.
COBISS.SI-ID: 294022144