Kot prispevek k bolj poglobljenemu razumevanju izkušenj slabovidnih ljudi in izzivov, s katerimi se srečujejo pri gibanju v arhitekturnem in urbanem prostoru, predlagamo metodološki okvir, ki vključuje posameznike v študijo kot aktivne akterje. Predstavljamo pomembne izsledke razprave ciljno skupino slabovidnih. Zanima nas, kako slabovidni dejansko razumejo in izkušajo okolje, ki ga dandanes ocenjujemo predvsem z vidika vizualne estetike. Med kriteriji za izbor sogovornikov so podobni vsakdanji problemi in potrebe. Intervjuji so bili izvedeni maja in avgusta 2018 v prostorih UIC (italijanske zveze slepih) v Trstu. Obravnavali smo izhodiščno dojemanje prostora kot celote, orientacijo s procesom oblikovanja slike o prostoru in vlogo arhitekturno-prostorskih elementov oz. povezav kot pomoč ali oviro pri tem (npr. zasnova prostora; zvok, barve, materiali, osvetlitev - v povezavi z vremenom; specifični elementi, npr. stopnice). Ugotovili smo stične točke in razlike med slepimi in slabovidnimi, kot zelo heterogeno skupino z vidika interakcije z okoljem.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 3722628Članek obravnava vprašanje odnosa med arhitekturo in njenim uporabnikom. V nasprotju s stališčem, ki se danes ponovno postavlja v ospredje, da se mora arhitektura osredotočiti na upoštevanje ljudi, uporabnikov arhitekture namesto, da bi se posvečala arhitekturni invenciji, članek zagovarja stališče, da je sama dilema – ali upoštevanje uporabnika ali posvečanje artkulaciji momenta novega v arhitekturi – za arhitekturo nerelevantna. Ravno, ko je arhitektura dobro skonstruirana, ko je rezultat uspešne arhitekturne kreacije, je namreč dobra tudi za ljudi. Pri tem je bistveno naslednje: arhitektura je dobra za ljudi, a ne za ljudi takšne, kakršni so, ampak takšne, ki jih šele arhitektura so-ustvari v njihovi mnogoplastni človeškosti. Stališče članka torej je, da ima arhitektura kreativno oziroma transformativno zmožnost: ne ustvarja le svojih objektov ampak soustvarja tudi svoje uporabnike, oziroma jih spremeni v arhitekturne uporabnike. Transformativna zmožnost arhitekture izhaja iz njene notranje strukture, ki je tudi notranja struktura objektov, ki jih arhitektura proizvaja. Članek to razvija na primeru stavbe DTS UKC arhitekta Stanka Kristla.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 3711108Anketna raziskava v štirih slovenskih soseskah je bila izvedena kot pilotni del projekta, nosilka katerega je Dr. Tadeja Zupančič, z naslovom "Sistemska podpora odločanju pri urbani prenovi slovenskih naselij z vidika uravnoteženja energetske učinkovitosti in upravljanja z lokalnimi viri v soseskah˝. Raziskovalni projekt predlaga vzpostavitev podatkovno-osnovanega sistema za podporo odločanju pri modularni urbani prenovi slovenskih naselij na ravni sosesk z vidika njihove trajnostne učinkovitosti. Anketa je bila zasnovana v skladu z dvema ciljema in sicer: 1) pridobiti nekatere manjkajoče podatke o učinkovitosti in trajnosti pilotnih sosesk in 2) ugotoviti stopnjo odzivnosti prebivalcev sosesk, težave pri pridobivanju podatkov na tak način in pretres možnosti za sistemsko vključitev tako pridobljenih podatkov v predhodno osnovan model vrednotenja sosesk. Glavni problemi, ki so obravnavani v anketi, in s katerimi se obračamo na prebivalce izbranih sosesk so: zadovoljstvo z javnimi odprtimi prostori in opremljenostjo ter zadovoljstvo s prometno infrastrukturo, navade prebivalcev v zvezi z uporabo javnih odprtih površin, navade povezane z dnevnimi potovanji in uporabo prometnih sredstev, navade povezane s uporabo virov (energija, voda, čas ...), stopnja pripadnosti in odnos prebivalstva do lokalnega okolja, aktivnost skupnosti in uporaba naprednih tehnologij.
F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev
COBISS.SI-ID: 3692932Priporočila v obliki priročnika Regulacijski elementi so dodelano in dopolnjeno gradivo naloge Analiza regulacijskega elementa - odmiki ter priprava podrobnejših pravil in priročnika za državni prostorski red, ki jo je po naročilu Ministrstva za okolje in prostor (št. zadeve 430-136/2017; št. pogodbe 2550-17-54002 z dne 23. 5. 2017) izdelala Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Priročnik obravnava lego stavb, odmike in osnovne regulacijske elemente, regulacijsko linijo, gradbeno linijo, ulično gradbeno mejo in dvoriščno gradbeno mejo ter regulacijo višin grajene strukture.
F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 303194624Študije in izkušnje kažejo, da je prostor pomemben dejavnik pri vzgoji in izobraževanju otrok. Stroka mu pripisuje vlogo tretjega učitelja, kar je pomembna in odgovorna funkcija. Prispevek izpostavlja pomen grajenega izobraževalnega prostora in se osredotoča na fizikalne parametre, ki zagotavljajo bivalno ugodje – toplotno ugodje, svetlobno okolje, akustično ugodje in kakovost zraka v notranjih prostorih. Obravnavani parametri ugodja v zadnjih desetletjih pridobivajo na pomenu na podlagi številnih študij, ki dokazujejo njihovo pomembnost in predvsem izpostavljajo negativne vplive na zdravje in počutje otrok ter njihovo učno uspešnost in napredovanje. Na dolgi izobraževalni poti od vrtca do fakultete preživi otrok v izobraževalnih ustanovah veliko časa, zato negativni potencial grajenega okolja ne sme biti zanemarjen. Arhitekt kot oblikovalec prostora vpliva na kakovost grajenega okolja že v najzgodnejši fazi načrtovanja – funkcionalna zasnova oblike stavbe mora omogočati osvetlitev z dnevno svetlobo in hkrati preprečevati možnost pregrevanja, nuditi akustično ugodje, izbrana gradiva ovoja stavbe in opreme ne smejo sproščati škodljivih substanc, vgrajeni tehnološki sistemi pa morajo zagotavljati ustrezno uravnavanje temperature in stalne izmenjave zraka
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 3796612