Vzporedno z globalno zaznanim porastom naravnih nesreč, se povečuje tudi zanimanje za odpornost urbanih sistemov in njeno vrednotenje. Izkušnje iz nedavnih ekstremnih dogodkov (zlasti potresov in poplav) so pokazale, da nista bila zadostna niti raven pripravljenosti niti odziv prizadetih mest, saj je bil proces okrevanja drag in dolgotrajen. Zato je ključnega pomena izboljšanje preventivnih ukrepov za blaženje posledic nesreč kakor tudi premišljeno in strateško urbano planiranje na ogroženih območjih (npr. na potresno izpostavljenih regijah). V ta namen je bil opravljen celovit pregled obstoječe literature o celostni presoji odpornosti urbanega sistema v primeru naravnih nesreč s poudarkom na učinkih potresa. Glavni cilj pregleda literature je bil ugotoviti, kako najbolje oceniti odpornost urbanega sistema kot celote z upoštevanjem vseh njegovih fizičnih in socialnih komponent kakor tudi dinamičnih interakcij med njimi. Poleg obravnave splošno znanih merilnih kazalcev, skuša članek razširiti razpravo na indikatorje, ki se redkeje uporabljajo pri kvantitativnih ocenjevalnih pristopih. Na podlagi rezultatov pregleda literature je predstavljen konceptualni model za vrednotenje potresne odpornosti kompleksnega urbanega sistema z upoštevanjem vseh pomembnih urbanih komponent. Ta model sestavljajo trije različni deli: (i) probabilistična analiza ranljivosti za vsak posamezni fizični element (tj. stavbe ali objekt infrastrukture), (ii) metoda kompozitnega indeksa za merjenje socialne odpornosti in (iii) kompleksna omrežja in teorija grafov za ocenjevanje odpornosti urbanega sistema kot celote. Ker je v literaturi opazno pomanjkanje obravnave odprtega urbanega prostora, ki ima pomembno vlogo v procesu obnove, bi bilo potrebno v bodočih raziskavah o ocenjevanju potresne odpornosti, upoštevati njegov pomen. Predlagana je poglobljena študija o možnih strategijah okrevanja in obnove v nesreči prizadetih urbanih sistemov z upoštevanjem potenciala njihovih odprtih prostorov.
COBISS.SI-ID: 3615364
Prispevek vzpostavlja in opiše urbano vizualno besedišče za intuitivno, izkustveno, a tudi hitro, verodostojno, generično, informativno, ustvarjanje skic in vizualnih urbanih zgodb. Raziskava je plod premisleka o laiku bližnjem, hitrem, všečnem načinu posredovanja informacij skozi vizualno pripoved. Raziskovalca predpostavita, da lahko skozi vizualne in družbeno 'podedovane' indice tako ekspertom kot laikom predstavimo kompleksnost urbanih prostorov, njihov ustroj, soodvisnost in součinkovanje njihovih delov in vzročno-posledičnih pojavov v njih ter s tem poenostavimo, a tudi spodbudimo dialog med njimi. Pravila in skladnja takšnega besedišča črpajo iz sodobnih lingvističnih dognanj, kognitivnih teorij, vizualne sociologije in drugih teoretskih prispevkih k urbanemu oblikovanju, ki jih avtorja dopolnjujeta z lastnimi raziskovalni dognanji. Slednja se nanašajo na raziskave predstavitvenih načinov, vizualizacij ter orodij za vrednotenje, razumevanje in predstavljanje urbanih okolij. Razvoj urbanega besedišča zasledujemo tako skozi uporabnike kot skozi anonimne, vsakdanje in vseprisotne urbane elemente v prostoru. Gre za običajne predmete, kot so oglasni panoji, stojnice, stebriči, cestne oznake, itn., ki jih večkrat spregledamo, a se z njihovo pomočjo vseeno nezavedno orientiramo v prostoru. Preko njih razbiramo možnosti uporabe in tudi omejitve, ki jih urbani prostor postavlja.
COBISS.SI-ID: 3495300
Z uvajanjem mehanizacije v kmetijstvo so se ponekod zemljišča terasiranih pobočij povečala. Vendar v večini primerov načrtovanje teras v praksi še vedno temelji na izkušnjah, ki s stališča kmetijstva, geologije in hidrologije niso več učinkovita. Običajna metoda gradnje teras, zlasti tistih z zemljatimi brežinami, je zato zastarela in najti moramo novo metodo za načrtovanje in gradnjo teras. Poleg orodij geografskega informacijskega sistema (GIS) so sedaj dostopna tudi orodja za parametrično načrtovanje terasiranih krajin. Na podlagi pristopov k načrtovanju teras za izbrano parcelo v Goriških brdih v Sloveniji, kjer smo uporabili metodo poskusov in napak, smo izboljšali predhodne rezultate z definiranjem modela z računalniškim algoritmom, ki generira terasirano krajino na izbranem pobočju, odvisno od različnih vhodnih podatkov, kot so višina terasne brežine, naklona terasne brežine, širine terasne ploščadi in števila teras. Za opredelitev algoritma smo uporabili vizualno programsko orodje Grasshopper. S spreminjanjem vhodnih podatkov je algoritem ponudil kombinatorične simulacije različnih rešitev in njihove statistične podatke. Na njihovi osnovi je veliko lažje sprejeti zavestno odločitev o kombinaciji parametrov, ki so naugodnejši za preprečevanje zemeljskih plazov, načrtovanje ustrezne drenaže in nadzorovanje premikov zemljine v času gradnje teras. Poseg v pobočje je še izboljšan z uvedbo indeksa (Tx), ki je opredeljen kot količnik vsote vseh ravnih površin (terasnih ploskev) in celotne površine zemljišča.
COBISS.SI-ID: 3873924
Razprava tematizira interpretacijsko kompleksnost Plečnikove arhitekture. Dosedanjim izhodiščem tolmačenja dodaja religiozno in klasično. Prvo kaže na vrednostni okvir Plečnikovega arhitekturnega ustvarjanja, v katerem dominira Presežno, drugo pa na prepoznavanje klasične arhitekturne govorice s katero je mogoče v končnem učinkovito izraziti neskončno. V skicozni razčlembi arhitekturnih izrazov religioznega sidrišča so izpostavljene kristocentričnost, obrednost in semantično bogastvo. Klasičnost pa se v Plečnikovi arhitekturi najizraziteje kaže v njeni brezčasnosti, monumentalnosti in celostnosti. Na izbranem primeru Vrta vseh svetnikov na ljubljanskih Žalah so prikazani pomenski horizonti, ki jih razkrivata obravnavani sidrišči in vabita na še neuhojene poti k Plečnikovi arhitekturi
COBISS.SI-ID: 7999578
Za uspešno delovanje mesta in občutek varnosti ter ugodja med njegovimi prebivalci sta ključnega pomena splošno zdravje (pripravljenost, kondicija) osnovnih urbanih komponent in splošna odpornost urbanega sistema. Tudi v znanstveni literaturi se urbani odpornosti pripisuje vedno večji pomen, kar se odraža v vedno večjem številu študij na to temo. Da bi ugotovili pomanjkljivosti v obstoječi literaturi in priložnosti za nove raziskave, smo naredili nov sistematični (v treh fazah) pregled literature. Uporabljene so bile različne bibliografske tehnike (analiza sopojavljanja in socitiranja), v končni fazi analize pa je bila izvedena poglobljena študija vsebine izbranih znanstvenih del, ki obravnavajo odprt prostor v povezavi s potresno odpornostjo urbanega sistema. Pridobljeni rezultati in ugotovljeni trendi, kažejo na pomanjkanje raziskav o potencialu odprtega prostora za povečanje potresne odpornosti mest, kot tudi izziv za njeno kvantitativno vrednotenje. Odporni sistem prizadet v potresu se je sposoben v sprejemljivem času vrniti na isto raven učinkovitosti kot pred nesrečo. To se da med drugim doseči z izrabo potencialov odprtega prostora. Na osnovi sinteze teh ugotovitev avtorji v tem prispevku predstavljajo predlog osnutka modela urbanega sistema, ki temelji na teoriji kompleksnih omrežij in vključuje potencial odprtega prostora.
COBISS.SI-ID: 3806596