Hrbtenico tega modela tvori pogosto spregledana kvalitativna in na globino podatkov usmerjena etnografska raziskava, ki temelji na principu od spodaj navzgor, združena s komponentami ali fazami POS-ocenjevanja (post ocupancy evaluation) in vedenjskih zemljevidov, kot ključnima tehnikama, ki sta usmerjeni na razmerja med uporabe prostora in prostorom kot miljejem dogajanja. Članek je teoretičen, saj je njegova srž usmerjena na argumentacijo različnih pristopov na področjih prostorskega načrtovanja, oblikovanja in upravljanja s prostorom. Ljub teoretični zasnovi in naravi tematike, je bil model testiran na nekaj pilotnih preveritvah na primeru dveh slovenskih mest, Maribora in Ljubljane. Predlagani CMA je bil preizkušen glede na njegovo uporabnost v realnih urbanih okoljih. Rezultati, v skladu z uporabljeno metodologijo, so pokazali, da takšna kombinacija dopolnjujočih se pristopov in tehnik lahko znatno izboljša razumevanje kompleksnih odnosov in interakcij med ljudmi, prostorom in tehnologijo v mestu. Zato lahko zainteresirane strani spodbudi k bolj informativnim in odzivnim ukrepom ter končno k bolj vključujočim in na posameznika odzivnim mestom.
COBISS.SI-ID: 2892995
Spremembe na področju državnega financiranja, ki so se v zadnjih treh desetletjih pojavile po vsem svetu, so močno vplivale na zmožnost držav, da obdržijo raven socialnega varstva, kot ga je omogočala prejšnja politika države blaginje. Ena od teorij, razvitih na tem področju v zadnjem obdobju, se nanaša na koncept blaginje, ki temelji na premoženju, v angleščini poznana kot »asset-based welfare«. V skladu s to teorijo naj bi naložbe v stanovanja ustvarile kapital, ki bi v starosti ljudem zagotavljal vir dohodka in jim tako olajšal finančno stisko. V raziskavi smo želeli ugotoviti, kakšna je verjetnost, da bodo slovenski upokojenci res črpali dohodek iz svojega stanovanjskega premoženja. Ključno vprašanje pri tem je, kako prevladujoča skupina stanovanjskih lastnikov dojema svojo nepremičnino v povezavi z njeno kapitalsko vrednostjo in možnostjo, da jo uporabijo kot finančno rezervo, iz katere bi lahko po potrebi črpali prihodke. Glavni cilj tega dela raziskave je torej bil, proučiti smiselnost in sprejemljivost tega koncepta za starejše ljudi v Sloveniji ter ugotoviti, ali se lahko uvede in uporabi kot instrument stanovanjske politike države. Rezultati raziskave so pokazali, da velika večina anketirancev ni naklonjena rešitvam, ki naj bi izhajale iz koncepta blaginje, ki temelji na premoženju.
COBISS.SI-ID: 35896669
Ta raziskava na podlagi koncepta občutka ljudi do prostora obmestnih krajin v empirični primerjavi v dveh evropskih mestih preučuje, kako so ljudje povezani s peri-urbano (obmestno) krajino, z vidika potrebe po rekreaciji in prostočasnih dejavnosti. Na podlagi pregleda literature in poznavanja predhodnih raziskav smo oblikovali konceptualni model, ki pojasni faktorje, ki doprinesejo k oblikovanje posameznikove predstave o smislu oz. občutku do prostora. Izhajali smo iz predpostavke, da se smisel prostora (uporabe) obmestnih krajin odraža skozi dejansko uporabo teh prostorov za rekreacijo in prosti čas. Nadalje, smo predpostavili, da ta vpliva na dejansko obnašanje uporabnikov v njih. Analiza glavnih komponent in modeliranje strukturnih enačb (SEM) so bili uporabljeni za testiranje hipotez študije s pomočjo podatkov, zbranih z vzorcem velikosti 328 prebivalcev mestnih središč v Ljubljani in Edinburgu. Rezultati so pokazali da uporaba in to, da uporabniki cenijo prostor, ki je na voljo za uporabo pozitivno korelira z konceptom smisla prostora ter da ta pozitivno korelira s primernostjo obnašanja v njem. Ugotovitve kažejo, da je razumevanje občutka ljudi za obmestne odprte zelene površine ključnega pomena za spodbujanje primernega vedenja oz. uporabe prostora in s tem prednostno opredeljevanje učinkovitih odzivov prostorskih politik za zagotovitev trajnostne prihodnosti takih območij.
COBISS.SI-ID: 2925507
Članek v kontekstu trajnostnega poplavno vzdržnega prostorskega načrtovanja obravnava vlogo in pomen poznavanja vprašanj, povezanih z uporabniki prostora. Predstavlja koncept in metodološki razvoj tako imenovanega uporabniškega modula, enega od treh modulov modela celovitega sistema poplavno vzdržnega prostorskega načrtovanja. Na podlagi analiz dnevnih rutin izbranega uporabniškega profila, ki temeljijo na metodi vedenjskih zemljevidov, v kontekstu analiz modeliranja visokih voda obravnava drobne (small data), a pomembne, podatke. S tem umešča poznavanje dinamike vsakdanjega življenja v poplavno modeliranje in poplavno vzdržno načrtovanje, ki pa običajno temelji na masovnih podatkih (big data). Tako osnovan uporabniški modul je bil testiran in preučevan na testnem pilotnem območju, Planinskem polju. Planinsko polje je tipično kraško prelivno polje, ki je pogosto poplavljeno. Prispevek predstavlja nov pristop, ki temelji na poznavanju delovanja uporabnika v prostoru in odpira nove vidike poplavno vzdržnega/varnega prostorskega načrtovanja.
COBISS.SI-ID: 2904771
Celostna prometna strategija (CPS) je razmeroma nov pristop k načrtovanju prometa in mobilnosti v Sloveniji. Največji koraki na tem področju so bili narejeni leta 2016, ko je bilo razvitih več kot 60 občinskih CPS. Lokalne skupnosti so skozi razvoj in izvajanje poročale o več izzivih, povezanih predvsem v odnosu CPS z občinskimi prostorskimi načrti. Izvedena je bila študija, s katero smo ugotovili trenutno raven integracije obeh načrtov. Pristop je združil anketo in strukturirane intervjuje med strokovnjaki, ki vodijo razvojni postopek obeh vrst dokumentov, in strokovnjaki, ki upravljajo prostorsko in prometno načrtovanje v lokalnih skupnostih. Rezultati so pokazali, da je trenutna raven integracije razmeroma nizka. Čeprav so pri izdelavi obeh dokumentov pogosto sodelovali strokovnjaki z obeh področij, vizija, cilji in ukrepi niso enako vključeni v oba načrta, čeprav se teme prekrivajo.
COBISS.SI-ID: 2931651