Raziskave s področja vedenjskih financ so pokazale, da razpoloženje investitorjev vpliva na investicijske odločitve, kar lahko posledično vpliva na cene delnic. Članek proučuje ali je geografska bližina informaciji, povezana z izbruhom Ebole v letih 2014-2016 v kombinaciji z intenzivnim medijskim poročanjem, vplivala na cene delnic v Združenih državah Amerike (ZDA). Ugotavljamo, da je učinek izbruha Ebole najmočnejši za delnice podjetij, ki so poslovale z Zahodno-afriškimi državami (WAC) in Združenimi državami Amerike (ZDA) ter je povezan z dogodki v WAC in ZDA. Rezultati kažejo, da so informacije o dogodkih povezanih z izbruhom Ebole bolj pomembne za podjetja, ki so geografsko bližje kraju dogodka in pripadajočim finančnim trgom. Poleg tega smo ugotovili, da je učinek izrazitejši za majhne in bolj volatilne delnice, delnice podjetij v posebnih panogah in za delnice, ki so izpostavljene intenzivnemu medijskemu poročanju. Učinku dogodka sledi tudi povišano zaznano tveganje, kar pomeni, da se implicitna volatilnost poveča po dogodkih povezanih z izbruhom Ebole.
COBISS.SI-ID: 24281574
Primer obsodbe Kamay-a in Hill-a za trgovanje na podlagi notranjih informacij kaže na številna vprašanja in težave povezane s preprečevanjem, odkrivanjem in preganjanjem trgovanja na podlagi notranjih informacij. Na podlagi primera osvetlimo vprašana o tem, kako družine, šola in družba vplivajo na oblikovanje etičnih načel posameznika, ter potrebo po etični odgovornosti na osebni in organizacijski razvni. Primer uporabimo za preučevanje vprašanja, zakaj tradicionalni prostop od zgoraj navzdol pri preprečevanju zlorab notranjih informacij ni učinkovit. Pokažemo, da bi bil pristop od spodaj navzgor, kjer izhajamo iz etičnih načel in odgovornosti posameznika, bolj učinkovit, saj poudarek ni zgoj na skladnosti poslovanja temveč po naboru etičnih vrednot. Naše prepričanje je, da skladnost poslovanja in regulativa ne moreta nadomestiti etičnih načel.
COBISS.SI-ID: 23559910
Fama in French (2015) sta pred kratkim predlagala pet-faktorski model, ki njunemu osnovnemu tri-faktorskemu modelu doda še naložbene in donosne pogoje. Zaradi vključitve novih dejavnikov, ki temeljijo na računovodstvu, smo preizkusili različice modelov v Indoneziji, katero so prejšnji raziskovalci označili za svojevrstno okolje finančnega poročanja z nizkimi zaslužki. Rezultati t.i. »multi-factor spanning tests« kažejo, da ti dejavniki prispevajo k razlagi povprečnih donosov. Kljub temu testi, ki uporabljajo sklope portfeljev LHS razkrivajo, da vsi konkurenčni modeli ustvarijo velike presežke. Pet-faktorski model pa v najboljšem primeru ponuja le trivialno izboljšanje opisa povprečnih donosov LHS.
COBISS.SI-ID: 25220582
V tem članku proučujemo odločanje zunanjih revizorjev o pomoči notranjih revizorjev pri posvetovanju glede upravljanja tveganj v podjetju. Tovrstno svetovanje lahko podjetju prinaša vrednost, na drugi strani pa lahko ogrozi objektivnost in neodvisnost notranjih revizorjev. Predpostavljamo, da se zunanji revizorji zanašajo na pomoč notranjih revizorjev glede na učinkovitosti revizijske komisije, ki spremlja dejavnost notranjih revizorjev. Prav tako domnevamo, da je zaznava zunanjih revizorjev o objektivnosti in neodvisnosti notranjih revizorjev povezana s tem ali se bodo zunanji revizorji zanašali na pomoč notranjih revizorjev ali ne. Zastavljene hipoteze analiziramo v okviru 2x2 analize, ki vključuje 92 certificiranih zunanjih revizorjev. V skladu s postavljenimi hipotezami ugotovimo, da se zunanji revizorji najbolj zanašajo na pomoč notranjih revizorjev, ko le-ti svetujejo pri upravljanju tveganj pod nadzorom močne revizijske komisije. Manj se zanašajo na pomoč notranjih revizorjev, če notranji revizorji ponudijo le zagotovila (pod nadzorom nizke ali močne revizijske komisije), najmanj pa če se z notranjimi revizorji lahko posvetujejo v okviru šibke revizijske komisije. Rezultati analize torej kažejo, da efektivnost revizijske komisije vpliva na vidik zanašanja na informacije pridobljene s strani notranjih revizorjev ter da na razmere kot mediator vpliva percepcija zunanjih revizorjev na objektivnost notranjih revizorjev.
COBISS.SI-ID: 25559782
V tem članku predstavljamo osem-faktorski model določanja cen sredstev kot raširitev pet-faktorskih modelov Fama in French (2016b). Poleg tega, da zajamemo dejavnike tržne premije, velikosti, vrednosti, donosnosti in faktorjev naložbenih cen, predlagamo tri dodatne dejavnike, ki predstavljajo zagon, likvidnost in tveganje neplačila. Čeprav ti dejavniki niso novi v literaturi, je naš cilj celovito preizusiti uspešnost modela, ki upošteva vse predlagane dejavnike hkrati. Ugotavljamo, da vključitev dodatnih dejavnikov izboljša pojasnjevalno moč modela. Poleg tržnih, velikostnih in vrednostnih faktorjev imata dejavnika dobičkonosnost in zagon tudi večjo pojasnjevalno moč v primerjavi z naložbenimi dejavniki, tveganje neplačila in likvidnosti. Uporaba različnih razdelitev zalog (število razvrščenih portfeljev) in pristopov razvrščanja portfeljev pri gradnji faktorjev ima nekaj učinka, čeprav je ta statistično omejen.
COBISS.SI-ID: 24432358