Kako je ekonomska kriza vplivala na socialni kapital v Evropskih državah? Raziskave, ki so bile doslej izvedene, so dale nasprotujoče rezultate glede moči in smeri njenega vpliva. V članku izhajamo iz stališča, da je treba za proučevanje vpliva krize na socialni kapital (zaupanje, formalna in neformalna socialna omrežja) upoštevati tako ekonomske kot tudi politične dejavnike. Kriza učinkuje na posameznikovo finančno situacijo, hkrati pa spreminja odnos med državljani in političnimi institucijami (politično zaupanje, odnos do države blaginje, politični aktivizem). Naša analiza, ki je upoštevala obdobje 2006 do 2012 je pokazala, da so bile spremembe na področju zaupanja kot vrednote manjše kot na področju socialnih omrežij. Potrdili smo tezo o mediirajočem učinku političnih dejavnikov: spremembe v zaupanju in formlanih omrežij so še posebej odvisne od političnih dejavnikov, medtem ko so na neformalna socialna omrežja vplivale predvsem ekonomske spremembe. Analiza je tudi pokazala, da medtem, ko je bil splošni učinek krize na socialni kapital negativen, je mogoče izluščiti tudi posamezne pozitivne učinke oziroma mehanizme (naraščanje občutka skupne usode, sodelovanje znotraj različnih oblik aktivizma).
COBISS.SI-ID: 16476419
Vzpon populističnih in skrajno desnih političnih sil v vzhodni Evropi danes se običajno povezuje z nezadovoljstvom ljudi z ekonomsko situacijo in vse večjo neenakostjo v povezavi z veliko krizo 2008. V članku s pomočjo podatkovne baze Life in Transition proučujemo stališča državljanov vzhodnoevropskih držav do ekonomskih tem. Ugotavljamo, da je nezadovoljstvo v regiji mnogo dolgotrajnejše in da sega v post-tranzicijski čas ter se skozi čas neprestano povečuje. Ljudje ocenjujejo, da je bila njihova blaginja pred letom 1989 višja kot v času po tranziciji. Nezadovoljstvo je danes posebej izrazito med izključenimi skupinami kot so revni in etnične manjšine.
COBISS.SI-ID: 513052017
Pomen državne lastnine se je od začetka finančne krize leta 2008 začel hitro spreminjati. Če je odnos držav do državne lastnine pred krizo zaznamoval poizkus doslednega ločevanja države od podjetij v državni lasti, pa se v zadnjih letih krepi strateški vidik državne lastnine z aktivnejšo vlogo države. Spremenjena razmerja moči v globalni ekonomiji so pripeljala do spoznanja, da neoliberalno vodilo upravljanja podjetij, ki poudarja zgolj maksimizacijo vrednosti za delničarje, ne more več zagotavljati konkurenčnosti podjetij in nacionalnih ekonomij. Potreben je skrbniški model upravljanja, ki omogoča visoko stopnjo mobilizacije virov, potrebnih za dolgoročni razvoj podjetij in gospodarstev. Delničarski in skrbniški model upravljanja slonita na 150 let trajajoči debati o naravi podjetja, ki je v članku v grobem skicirana in ki pokaže, da je v zgodovini sodobne korporacije delničarski model le dvakrat stopil v veljavo, obakrat v času visoke rasti in nezadržne koncentracije lastništva, kar se je obakrat končalo z globoko gospodarsko krizo. Zato sedaj stopa v ospredje skrbniški model upravljanja, ki ga francoski predsednik Macron imenuje kapitalizem napredka. V drugem delu članka je podana analiza slovenskega modela upravljanja, ki pokaže na njegovo popolno zavezanost načelu maksimizacije vrednosti v škodo skrbniškemu modelu. SDH, kot izvajalec slovenskega modela upravljanja bi moral prevzeti skrbniški model upravljanja po vzoru singapurskega državnega holdinga Temasek, za kar je potrebna popolna prenova pravnega okvirja in strateških dokumentov. Ključne besede: državna lastnina, vrednost za delničarje, skrbniški model upravljanja, kapitalizem napredka, SDH
COBISS.SI-ID: 36119901
Knjiga prinaša svež pogled na državno lastnino. Odnos do državne lastnine je bil vse do krize 2008 večinoma negativen, saj je veljala domneva da naj bi bila država slab gospodar. S krizo se je izkazalo, da zasebni sektor ni tako dober gospodar kot se je domnevalo, zato se je tudi odnos iz negativnega pričel premikati v pozitivno smer, kar razkriva tudi naslov knjige, Država kot dober gospodar. Avtorji prispevkov v tem zborniku analizirajo spremembe v zadnjem desetletju na področju upravljanja slovenskih gospodarskih družb in bank pri čemer izhajajo iz pravne ekonomske in sociološke stroke. Rezultat je zaokrožena kritična analiza pravnega okvirja, regulativnih institucij, ter upravljanja v samih gospodarskih družbah in bankah v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 299379456
Reforme, ki se širijo po Evropi, so prinesle različne tokove, ki so reorganizirali strukture lokalnih oblasti. Vpliv reform je bil še posebej močan na lokalno politično vodstvo, ki je ključni element delovanja lokalnih oblasti. Po tipologiji POLLEADER Slovenija spada v skupino držav Srednje in Vzhodne Evrope z izvršilnimi župani, vendar naša analiza (po)kaže, da je bilo med reformami v slovenski sistem lokalne samouprave vnesenih več elementov, ki izhajajo iz južnoevropskih tradicij lokalne samouprave. V Sloveniji je še vedno prisotna kontinentalno-napoleonska evropska upravna tradicija, v kateri župani močno vplivajo na in nadzorujejo občinsko upravo ter so tudi sami močno vključeni v njeno vsakdanje delovanje. Zato ima Slovenija - z neposredno izvoljenim močnim županom - edinstveno mesto na stičišču južnoevropskega in srednje-vzhodnoevropskega tipa lokalno-centralnih odnosov.
COBISS.SI-ID: 35770205