Namen članka je prepoznati stopnjo javnega zaupanja v akterje, ki se odzivajo na nesrečo: vlado, civilne institucije odzivanja na nesrečo, vojsko, nevladne organizacije in medije. Vir podatkov je Slovensko javno mnenje 2015-16, torej anketa izvedena v neposrednem fizičnem stiku z respondenti (ob uporabi orodja CAPI), ki so odgovarjali na standardiziran instrument (vprašalnik). Anketa je bila izvedena na naključnem vzorcu, pri čemer je za vsakega potencialnega anketiranca veljala enaka verjetnost izbora v vzorec. Skupno je v anketi sodelovalo 1.024 polnoletnih prebivalcev Slovenije. Rezultati kažejo, da je zaupanje v vlado v normalnih okoliščinah nizko, vendar pa se v primeru nesreče rahlo poveča. Civilne institucije odzivanja na nesrečo (še posebej gasilci in civilna zaščita), vojska in nevladne organizacije (humanitarne in druge prostovoljne organizacije) uživajo visoko zaupanje pred nesrečo in med njo. Zaupanje v oblasti in medije, da bodo javnost pravočasno in celovito obveščali o nesreči je prav tako sorazmerno visoko. Morebiti bodo v nekem drugem obdobju proučevanja z nesrečo povezane izkušnje prebivalstva drugačne, to pa vsekakor lahko vpliva na rezultate anket o zaupanju. Kljub temu pa lahko glavno ugotovitev, da je moč nizko zaupanje pred nesrečo okrepiti med nesrečo, če je delovanje institucije ustrezno, potrdimo. Rezultati ankete so izvirni.
COBISS.SI-ID: 36207197
Članek proučuje, kaj t.i. Bruseljski dialog – osnovni gradnik, na katerem je utemeljena aktualna politika EU v izgradnji miru na severnem Kosovu – pomeni za Srbe s severa Kosova. Mnogi avtorji menijo, da je »Bruseljski dialog«, ki je bil sklenjen ob posredništvu EU, zgodba o uspehu EU pri izgradnji miru. Takšne pozitivne ocene pa pogosto spregledajo številne posledice za lokalno prebivalstvo in njihovo dojemanje te domnevne zgodbe o uspehu. S povezovanjem teorije EU kot normativne moči in literature o lokalnih vidikih izgradnje miru ta članek dokazuje, da pristop EU prinaša tudi številne negativne psihosocialne posledice za severnokosovske Srbe, kar prispeva k intra-etničnemu konfliktu (tj. notranjeetničnem konfliktu med kosovskimi Srbi). Ta notranjeetnični konflikt je na severu Kosova dosegel vrh januarja 2018, ko je bil v atentatu ubit vpliven politik s severa Kosova Oliver Ivanović. K povečanju splošnega občutka ogroženosti na tem območju je posredno prispevala tudi EU, ker je ignorirala oz. neprimerno pristopila k varnostnim izzivom; to ne le da pod vprašaj postavlja domnevni uspeh EU pri sklenitvi 'Bruseljskega dialoga', ampak vpliva tudi na splošno dojemanje EU kot akterja normativne moči.
COBISS.SI-ID: 35769437
Novi varnostni ukrepi na področju civilnega letalstva so bili sprejeti kot posledica varnostnih incidentov v preteklih desetletjih z namenom preprečevati podobne grožnje v prihodnosti. Nekateri od teh ukrepov so povzročili resne negativne odzive s strani javnosti. Ta članek analizira trenutni varnostni okvir na področju civilnega letalstva in dileme glede posameznih ukrepov, kot so uvedba »body skenerjev«, izmenjava podatkov o potnikih in profiliranje potnikov. Na osnovi analize medijskih člankov, sporočil za javnost in razprav v Evropskem parlamentu članek potrjuje argument glede resnega konflikta med tehničnimi varnostnimi možnostmi in neželenimi negativnimi posledicami za javnost. Implementacija novih varnostnih ukrepov mora upoštevati družbene pomisleke, kot so zasebnost, človekove pravice in zdravje, če želimo ohraniti legitimnost civilnega letalstva.
COBISS.SI-ID: 36635485
Domoljubje je potrebno razumeti kot pozitivno čustvo, ki v ožjem smislu določa odnos do svoje države kot osnovnega življenjskega prostora družinskih članov in hkrati predstavlja tudi temelj za različna dejanja posameznikov. Visoko raven domoljubja je mogoče pričakovati med pripadniki nacionalnega varnostnega sistema, ki posledično tudi skrbijo za zagotavljanje nacionalne varnosti, pri pripadnikih oboroženih sil pa je najverjetneje mogoče zaznati najvišjo raven domoljubja. Slovenska vojska je od svojih začetkov junija 1991 dalje v različnih reformnih procesih in preobrazbah. Ti reformni procesi so vključevali tako stalne kadrovske spremembe kot tudi hkratno stalno zmanjševanje obrambnega proračuna, kar nedvomno vpliva na zadovoljstvo posameznega pripadnika oboroženih sil glede njihovega odnosa do matične države in sistema, kateremu pripada. Analiza predstavlja rezultate študije med pripadniki Slovenske vojske, ki najprej ugotavlja raven domoljubja med njimi in drugič, njihov odnos do domoljubja.
COBISS.SI-ID: 36040285
Monografija Koroški boj za samostojno Slovenijo, je obsežno delo, ki temelji na desetletnemu proučevanju bojev na Koroškem v času obrambe samostojnosti in neodvisnosti leta 1991. Na osnovi več kot sto intervjujev, analiz vseh razpoložljivih primarnih virov in drugega dostopnega gradiva, so predstavljene vse aktivnosti Koroške v treh fazah: priprave na spopad z JLA, vojna na Koroškem in dogodki povezani z njo v tem času ter vračanju v čas miru, s poudarkom na ravnanju z vojnimi ujetniki ter vzpostavljanjem življenja na Koroškem po vojni. Gre za najbolj obsežno delo, ki sistematično, s pomočjo zgodovinskih metod dela in raziskovanja popolnoma nedvoumno in predvsem transparentno predstavi vlogo posameznih enot, krajev in končno Koroške na poti v samostojnost in neodvisnost Republike Slovenije.
COBISS.SI-ID: 296612352