Za ohranjanje svoje nepremične kulturne dediščine potrebuje Slovenija letno 32,7 milijona evrov investicij, kar je izvedljivo ob 16,4 milijona evrov državnih subvencij (direktno ali v obliki davčnih olajšav). Investicije v obnovo nepremične kulturne dediščine predstavljajo povečanje ene od komponent končne porabe s pozitivnim vplivom na gospodarstvo, obenem pa omogočajo tudi rast dejavnosti turizma v mestih. Po rezultatih input-output analize in ob upoštevanju dejavnosti gradbeništva, turizma v mestih ter izvedene osebne, investicijske in državne porabe se na letni ravni dodana vrednost v Sloveniji poveča za 60,9 milijona evrov (0,2% BDP) ob 22,4 milijona evrov višjih javnofinančnih prihodkih. Neto javnofinančni učinek spodbud obnavljanju nepremične kulturne dediščine je pozitiven za 36,5%. Glede na slovenske javnofinančne omejitve je smiselno, da država obnovo nepremične kulturne dediščine spodbuja z davčnimi olajšavami. Zanje imamo v državah članicah dobre zglede zlasti v Nemčiji, Franciji, Španiji in deloma v Italiji. Rezultati študije so bili podani v tiskani in elektronski obliki ter služijo naročniku (Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo) kot podlaga za sanacijo področja vzdrževanja nepremične kulturne dediščine, ki se je zaradi prenehanja financiranja iz EU sredstev znašlo v kritičnem položaju. Rezultati so bili v PowerPoint obliki predstavljeni na treh delovnih skupinah Ministrstva za kulturo, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstva za finance.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 528495641Avstralija in Nova Zelandija sta gospodarsko razviti državi s precej višjim BDP na prebivalca od Slovenije. V tej zvezi sta zanimivi za slovenske izvoznike industrijskih izdelkov, zlasti strojev, vozil, električnih aparatov in kemičnih izdelkov. Cenovna elastičnost slovenskega izvoza blaga v Avstralijo je 0,9, dohodkovna pa 4,6. Cenovna (5,2) in dohodkovna (7,5) elastičnost slovenskega uvoza iz Avstralije je večja od ustreznih elastičnosti slovenskega izvoza. Cenovna elastičnost slovenskega izvoza blaga v menjavi z Novo Zelandijo je 3,6. Dohodkovna elastičnost slovenskega izvoza v Novo Zelandijo je 5,8. Na drugi strani je cenovna elastičnost slovenskega uvoza iz Nove Zelandije 7,6, dohodkovna elastičnost pa 3,7. Kljub višji cenovni elastičnosti slovenskega uvoza iz Avstralije in Nove Zelandije od cenovne elastičnosti izvoza na ta trga pa obstoječ slovenski presežek menjave vpliva tako, da se tudi pri enakem medsebojnem znižanju cen (na primer za 1%) ta presežek še poveča. Slovensko gospodarstvo izgublja potencialni položaj na avstralskem trgu zaradi intenzivnega vključevanja te države v trgovinska partnerstva z razvitimi pacifiškimi gospodarstvi – Japonsko in Južno Korejo. Učinek teh sporazumov na izrivanje slovenskega izvoza se z leti kopiči. V 2017 je znašal 14% slovenskega potencialnega izvoza. V primeru vzajemne odprave carinskih stopenj bo povečanje zunanjetrgovinskega presežka v menjavi z Avstralijo slovenskemu gospodarstvu omogočilo dvig prihodka med 23,1 milijona evrov in 23,5 milijona evrov, dodane vrednosti med 8,2 milijona evrov in 9,3 milijona evrov ter zaposlenosti med 210 do 237 delavcev. Povečanje bo najbolj vplivalo na dejavnost strojne industrije, proizvodnje električnih naprav in proizvodnje kemičnih izdelkov. Povečanje zunanjetrgovinskega presežka v menjavi z Novo Zelandijo bo slovenskemu gospodarstvu omogočilo dvig prihodka med 1,4 milijona evrov in 3 milijoni evrov, dodane vrednosti med 0,5 milijona evrov in 1,1 milijona evrov ter zaposlenosti za 12 do 27 delavcev. Vpliv bo zopet največji na dejavnost strojne industrije in proizvodnje električnih naprav s posrednimi učinki na dejavnost kovinskopredelovalne industrije in trgovine na debelo. Rezultati študije so bili podani v tiskani in elektronski obliki ter služijo naročniku (Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo) kot podlaga za odločanje pri slovenski podpori trgovinskih sporazumov EU z Avstralijo in Novo Zelandijo. Rezultati so bili v PowerPoint obliki predstavljeni tudi na tiskovni konferenci, ki jo je organiziralo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 529034777Prispevek naslavlja izzive prehoda v industrijo 4.0 in njene posledice za srednje razvite države s posebnim poudarkom na Sloveniji. Predstavlja, da je glede na pričakovan prispevek k produktivnosti in donosnosti prehod v industrijo 4.0 neizogiben, kar literatura napoveduje, v praksi, v 2020ih. Ta prehod, predvsem za države kot je Slovenija, predstavlja priložnost za repozicioniranje znotraj globalnih verig vrednosti, čemur pritrjuje tudi empirična literatura. Vendar, kot prikazuje članek, to od teh držav zahteva bistveno večji relativni finančni vložek kot od vodilnih držav in to tako na zasebni kot na javni strani. Brez ustrezne prioritizacije teh naložb se na drugi strani odpirajo velika tveganja v smislu izgube delovnih mest, zato članek predlaga celovit paket ukrepov in to od ravni EU pa do posameznih držav in regij, ki mora biti integriran, osredotočen in ciljan ter strukturen, ob tem pa ključno vlogo igrajo sodelovalni ekosistemi in razvita institucionalna kapaciteta. Slovenski pristop k pametni specializaciji, t. i. S4, ustreza tem zahtevam, kar je v članku tudi predstavljeno in argumentirano, pri čemer pa članek zaključi z opozorilom, da je razvit okvir politik le predpogoj za uspešno preobrazbo, da pa bo o njeni uspešnosti dejansko odločala izvedba tega okvira, to je nadaljnja prioritizacija in ustrezno financiranje ukrepov S4. Članek je zelo aktualen z vidika ključnega svetovnega mega-trenda, to je digitalne preobrazbe, s podatki in predstavitvijo literature izpostavi posledice za Slovenijo, vključno s potrebnimi ukrepi, ki bi jih bilo potrebno izvesti tako na EU kot nacionalni ravni. Članek je bil predstavljen in promoviran tudi preko socialnih medijev, prav tako pa so bila njegova sporočila povzeta npr. v reviji Glas gospodarstva. Sama monografska publikacija je bila predstavljena javnosti na CONCORDi konferenci, ki jo je septembra 2019 organizirala Evropska komisija v Sevilli.
F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 25260774Revija Gospodarska gibanja je najstarejša ekonomska publikacija v Sloveniji, saj jo EIPF izdaja že od leta 1971. V Gospodarskih gibanjih člani raziskovalnega programa in drugi raziskovalci objavljajo svoje ugotovitve ter rezultate raziskav in študij. Revija prinaša pomembna spoznanja raziskovalnega dela, ki jih naredi dostopna tudi širšemu krogu bralcev, ter ima pomemben vpliv na javno mnenje in na snovalce ekonomskih politik v Sloveniji. Do sedaj je izšlo preko 500 številk, v katerih je bilo objavljenih več kot 650 znanstvenih in strokovnih člankov ter redne analize makroekonomskih gibanj za Slovenijo, ki jih pripravljajo člani programske skupine. Glavni urednik revije za obdobje od 1987 do 2019 je prof. dr. Mencinger, od leta 2019 naprej pa mag. Velimir Bole. Nekateri člani programske skupine (prof. Štiblar, prof. Kavkler) sodelujejo v uredniškem odboru.
C.05 Uredništvo nacionalne revije
CRM (Capacity Remuneration Mechanism - Mehanizem za povrnitev zmogljivosti) je bil razvit v obdobju po prehodu oskrbe z električno energijo iz infrastrukture v tržno dejavnost. CRM je v teh novih okoliščinah kmalu postal eden najpomembnejših instrumentov za uravnoteženje in uravnavanje trga, za katerega je značilno zelo togo povpraševanje in počasen odziv na strani ponudbe, ki ima omejene zmogljivosti (Cobweb). Z dolgoročnim usklajevanjem prilagoditvenih zmogljivosti lahko CRM pomaga pri oskrbi z električno energijo ob povečanem povpraševanju. Zadnji val neravnovesij na trgu z električno energijo (izredno nizke cene nekaterih "zelenih" proizvajalcev zaradi državnega subvencioniranja; visoka struktura stroškov večine "tradicionalnih" proizvajalcev električne energije) je močno vplival na slovenske proizvajalce električne energije. Posledice se bodo odražale na dolgi rok, zlasti pri poslabšani energetski stabilnosti Slovenije, manjši zmogljivosti proizvodnje električne energije ter večji energetski odvisnosti, hkrati pa se bodo za končnega odjemalca povišale cene električne energije. Analize kažejo, da bi slovensko gospodarstvo v primeru štiriurnega prenehanja dobave električne energije izgubilo med 0,1% in 0,4% letnega BDP, daljša (48-urna) odpoved elektroenergetskega sistema pa bi stala gospodarstvo države do 4% letnega BDP.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 13174556