Cena električne energije (brez stroškov omrežja in davščin) se v članicah EU, kljub delovanju trga na tem področju, ni izenačila. Glede na stabilen proizvodni presežek in možnosti prenosa elektrike bi bili, ob povečani uvozni odvisnosti naše države zaradi zaprtja Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje, potencialni izvozniki električne energije v Slovenijo le iz Nemčije in Češke. Ob zaprtju Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Premogovnika Velenje ter prenehanju subvencioniranja stroškovno neučinkovitih producentov te dobrine iz obnovljivih virov se bodo cene električne energije v Sloveniji za tretjino njene ponudbe dvignile na raven, ki bo pokrivala stroške proizvodnje te dobrine s konvencionalno plinsko parno turbino (mejni producent). Glede na proizvodne cene električne energije iz TEŠ to v povprečju pomeni podražitev za 39 €/MWh. Višje cene elektrike bi vodile v znižanje zmogljivosti slovenskega gospodarstva in v zmanjšanje realnega dohodka prebivalstva s skupnim vplivom na upad dodane vrednosti za 118 milijonov evrov (0,4%), javnofinančnih prihodkov za 44 milijonov evrov in izvoza za 85 milijonov evrov letno. Slovenija bi izgubila skoraj 2.700 tisoč delovnih mest, raven cen življenjskih potrebščin pa bi se dvignila za 0,4%.
COBISS.SI-ID: 528514841
Članek predstavi literaturo, ki se osredotoča na prometno infrastrukturo kot enega od poglavitnih dejavnikov gospodarske rasti, ter analizira 657 empiričnih ocen vpliva iz 48 študij, ki temeljijo na ekonometrični oceni proizvodne funkcije. Na tej podlagi potrdimo pozitivno, vendar nizko povprečno elastičnost proizvodnje prometnega omrežja, poleg tega pa dokažemo, da povprečni mejni donos prometne infrastrukture pada od petdesetih let prejšnjega stoletja, zlasti v ZDA in na Kitajskem, medtem ko so bile elastičnosti v Evropi stabilne, a nizke v celotnem obdobju. Poleg tega članek vključi tudi pregled novejših študij, ki ocenjujejo vpliv novih cest na ekonomske kazalce na ravni podjetij, ter na podlagi rezultatov o nizki mejni donosnosti prometne infrastrukture tako na makro- kot na mikroekonomski ravni zaključuje, da je, vsaj razvitih državah, potreben bistveno bolj usmerjen pristop k javnih investicijam v prometno infrastrukturo.
COBISS.SI-ID: 25222886
Študija preučuje vpliv čezmejnih združitev in prevzemov na BDP na prebivalca in domače investicije v 22 evropskih tranzicijskih državah z uporabo sistemske cenilke posplošene metode momentov. Glavne ugotovitve so, da čezmejne združitve in prevzemi negativno vplivajo na BDP na prebivalca v letu združitve ali prevzema, medtem ko njihova za eno leto odložena vrednost izkazuje pozitiven vpliv. Dolgoročno gledano ta vrsta neposrednih tujih naložb negativno in pomembno vpliva na BDP na prebivalca. Rezultati kažejo tudi, da za eno leto odložene čezmejne združitve in prevzemi pozitivno vplivajo na domače investicije, kar pomeni, da se lahko učinki prelivanja te vrste naložb pričakujejo ne prej kot eno leto po združitvi ali prevzemu. Vrednost tega prispevka je, da naši rezultati kažejo, kako napredek strukturnih reform povečuje BDP na prebivalca, medtem ko je vpliv na domače investicije nepomemben. Izvirnost te študije je v preučevanju dinamike čezmejnih združitev in prevzemov ter njihovih ekonomskih učinkov v odvisnosti od kakovosti strukturnih reform.
COBISS.SI-ID: 13045788
V državah članicah celinskega dela EU povečanje okoljskih dajatev za 1% po enem letu privede do zmanjšanja količine odloženih odpadkov na prebivalca za 0,13%. Ta učinek je v celotnem poslovnem sektorju in gradbeništvu največji pri davku na porabljeno energijo, pa tudi pri davkih in dajatvah na onesnaževanje in uporabo naravnih virov. 1-odstotno povečanje davkov na promet prinaša 0,5-odstotno zmanjšanje emisij CO2, povišanje davkov na energijo za 1% pa po enem letu prinese 0,13-odstotno zmanjšanje emisij CO2. V primeru, da se gospodarstvo lahko tehnološko prilagodi povečanim stroškom onesnaževanja zaradi uvedbe ekoloških taks, kot pri okoljski dajatvi na odlaganje odpadkov na odlagališčih, vodijo povečane davčne stopnje do močnega zmanjšanja onesnaževanja in imajo zato omejen fiskalni učinek.
COBISS.SI-ID: 5738795
Študija opisuje nastanek, vzroke in posledice bančnih kriz, povzema predloge za rešitev ter prikazuje razvoj bančnega sektorja v Sloveniji od osamosvojitve do danes. Podane so značilnosti bank z misijo ter majhnih bank – kot temelja prehoda na dobro bančništvo. Izpostavljene so slabosti nepopolne aplikacije neoklasičnega modela v bančništvu, slabosti kulture bančnikov, korporacijskega upravljanja bank, monopolnega bančnega trga in sektorja, vključno z zlorabo digitalizacije. Pomemben del študije je opis implikacij bančne reforme v svetu za bančništvo v Sloveniji. V zaključku so podani glavni ukrepi za ozdravitev bank ter prikazani konstitutivni elementi dobrega bančništva.
COBISS.SI-ID: 294726400