Poplave so najpogostejše naravne nesreče, ki jih ni mogoče preprečiti, posledice pa lahko omilimo z izvajanjem ukrepov za zaščito pred poplavami, ki pa morajo biti ekonomični. Zato moramo pri načrtovanju tovrstnih ukrepov poznati, na kakšen način zmanjšati škodo pri poplavah in hkrati povečati dejanske koristi izvedenih ukrepov. V okviru projekta smo nadgradili obstoječo enotno metodo za Slovenijo, ki zajema poplavno škodo z upoštevanjem različnih sektorjev: ljudje in zdravje, kulturna dediščina, naravno okolje, stanovanjski, kmetijski in poslovni sektor. Za vsakega od teh sektorjev se uporabi preprosta enačba za izračun stroškov škode, pri čemer se upoštevajo jakost, trajanje in velikost pričakovanega poplavnega dogodka z različnimi povratnimi dobami, kot tudi izpostavljenost, ranljivost in vrednosti izpostavljenih elementov v ciljni skupini na obravnavanem območju. Za oceno teh vrednosti so bili uporabljeni, tako podatki iz popisa preteklih škod, kot tržne vrednosti. S pomočjo predlagane metodologije je bila zasnovana aplikacija na podlagi geografskega informacijskega sistema. Vhodni podatki, glede na vrsto temeljijo na treh glavnih podatkovnih tipih: točka, linija in poligon. Za vsak podatkovni tip so bile vzpostavljene ločene baze podatkov. Razvito aplikacijo smo preizkusili na treh poplavnih območjih v Sloveniji. Glede na rezultate je bila aplikacija prilagojena za uporabo za različne kategorije uporabnikov.
COBISS.SI-ID: 8816993
V prispevku so predstavljeni rezultati raziskovalnega projekta za razvoj metodologije in aplikacije za oceno koristi gradbenih in negradbenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Sloveniji. Metodologija zajema poplavno škodo v različnih sektorjih: kulturni dediščini, naravnem okolju, stanovanjskem, kmetijskem in poslovnem sektorju. Za vsakega od teh sektorjev se uporabi preprosta enačba za izračun stroškov škode, pri čemer se upoštevajo jakost, trajanje in velikost pričakovanega poplavnega dogodka z različnimi povratnimi dobami, pa tudi izpostavljenost, ranljivost in vrednosti izpostavljenih elementov na ciljnem območju. Za oceno teh vrednosti so bili uporabljeni, tako podatki iz popisa preteklih škod, kot tržne vrednosti. S predlagano metodologijo je bila zasnovana aplikacija na osnovi GIS. Vhodni podatki glede na vrsto temeljijo na treh podatkovnih tipih: točka, linija in poligon. Za vsak podatkovni tip so bile vzpostavljene ločene baze podatkov. Razvito aplikacijo smo preizkusili na treh poplavnih območjih v Sloveniji. Glede na rezultate je bila aplikacija prilagojena za uporabo za različne kategorije uporabnikov. Aplikacija za zdaj omogoča izračun letne pričakovane škode za območje Republike Slovenije, vendar pa bi bilo mogoče z ustrezno spremembo in prilagoditvami metodologije in aplikacije, odvisno od razpoložljivih podatkov v drugih državah, metodologijo in njeno uporabo prenesti v druge države.
COBISS.SI-ID: 8927073
V prispevku je predstavljeno delovanje računalniške aplikacije KRPAN, ki omogoča izračun koristi gradbenih in negradbenih ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti. Izračuni lahko služijo kot podpora za ocenjevanje in primerjavo koristi predvidenih protipoplavnih ukrepov v postopkih priprave ekonomskega dela investicijske dokumentacije na področju javnih financ. Računalniška aplikacija temelji na nadgrajeni in dopolnjeni metodi za oceno koristi gradbenih in negradbenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti, ki je bila leta 2014 razvita na Inštitutu za vode RS. Nadgradnja metode in razvoj računalniške aplikacije sta potekala v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta V2-1733, ki sta ga financirali Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za okolje in prostor.
COBISS.SI-ID: 8996449
V prispevku so predstavljeni preliminarni rezultati raziskovalnega programa razvoja metodologije in aplikacije za ocenjevanje koristi gradbenih in negradbenih ukrepov zmanjševanja poplavne ogroženosti na območju Republike Slovenije za pripravo investicijske dokumentacije. Pri načrtovanju varstvenih ukrepov je osnovni cilj zmanjševanje škode, ki bi jo poplava lahko povzročila in čim večja dejanska korist realiziranih ukrepov, ki je ovrednotena kot razlika med pričakovano škodo pred izvedenim ukrepom in pričakovano škodo po izvedbi. Ukrepi so lahko fizične narave z realizacijo gradbenih objektov, lahko pa so tudi zgolj organizacijske narave z realizacijo negradbenih ukrepov. Prvi cilj projekta je nadgradnja izhodiščne metodeIzVRS (2014) za oceno koristi gradbenih in negradbenih ukrepov zmanjševanja poplavne ogroženosti. Drugi cilj projekta je izdelava aplikacije, ki temelji na geografskem informacijskem sistemu, preko katerega so v metodologiji ocene koristi ukrepa upoštevani razpoložljivi lokacijski podatki v prostoru. Metoda in aplikacija omogočata oceno koristi tako gradbenih kot negradbenih ukrepov zmanjševanja poplavne ogroženosti z upoštevanjem predmetne in nepredmetne škode za štiri skupine ogrožencev: zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti. Uporabnost metode in aplikacije bo v sklopu naloge testirana na treh poplavnih območjih v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 8633185