V publikaciji so predstavljeni rezultati analize podatkov o ustnem zdravju otrok in mladostnikov v Sloveniji, ki jih do sedaj na nacionalni ravni nismo imeli. Odsotnost teh podatkov je pomenila številne neznanke o ustnem zdravju populacije, o delovanju (zobo)zdravstvenega sistema in tudi nezmožnost izboljšav sistema. Podatki so bili zbrani z vprašalniki, ki so bili naslovljeni na starše oziroma skrbnike otrok in mladostnikov, mlajših od 18 let. Metodologija sledi mednarodnim smernicam za vrednotenje ustnega zdravja, ki so rezultat projekta EGOHID (angl. European Global Oral Health Indicators Development), kar omogoča tudi primerjavo z drugimi državami. Vprašanja so bila razdeljena v več sklopov in so pokrivala posameznikovo skrb za ustno zdravje, obiske pri zobozdravniku, prehranjevalne navade, omejitve v vsakdanjem življenju in osnovne demografske podatke. Tako so tudi ugotovitve raziskave razdeljene na vsebinske sklope, in sicer ustna higiena (ščetkanje zob in uporaba drugih pripomočkov za čiščenje ter uporaba zobne paste z ustrezno količino fluoridov), prehrana, obiski pri zobozdravniku, zobozdravstvena vzgoja in preventiva, zobozdravstvena preventiva v času nosečnosti, kakovost življenja v povezavi z ustnim zdravjem in dostopnost do zobozdravstvenih storitev Z raziskavo pridobljeni podatki in ugotovitve so nadgrajeni s priporočili, ki so nazorno predstavljena v vseh podpoglavjih. Preventivni programi imajo na področju zobozdravstvenega varstva otrok in mladostnikov dolgo tradicijo, zato so rezultati, zaključki in še posebej priporočila namenjeni nadgradnji ukrepov za dodatno krepitev ustnega zdravja, ki predstavlja naložbo v vseživljenjsko ustno in posledično tudi splošno zdravje.
COBISS.SI-ID: 26180867
V publikaciji so predstavljeni rezultati analize podatkov o ustnem zdravju odraslih v Sloveniji, ki jih do sedaj na nacionalni ravni nismo imeli. Odsotnost podatkov pomeni številne neznanke o ustnem zdravju populacije, o delovanju (zobo)zdravstvenega sistema in tudi nezmožnost izboljšav sistema. Podatki so bili zbrani z vprašalniki, ki so bili naslovljeni na odrasle posameznike v starostnem obdobju od 18 do 74 let. Metodologija sledi mednarodnim smernicam za vrednotenje ustnega zdravja, ki so rezultat projekta EGOHID (angl. European Global Oral Health Indicators Development), kar omogoča tudi primerjavo z drugimi državami. Vprašanja so bila razdeljena v več sklopov in so pokrivala posameznikovo skrb za ustno zdravje, obiske pri zobozdravniku, prehranjevalne navade, navade o rabi tobaka, omejitve v vsakdanjem življenju in osnovne demografske podatke. Tako so tudi ugotovitve raziskave razdeljene na vsebinske sklope, in sicer ustna higiena (ščetkanje zob in uporaba drugih pripomočkov za čiščenje ter uporaba zobne paste z ustrezno količino fluoridov), prehrana, obiski pri zobozdravniku, samoocena ustnega zdravja, brezzobost in protetični pripomočki, kakovost življenja v povezavi z ustnim zdravjem in dostopnost do zobozdravstvenih storitev. Z raziskavo pridobljeni podatki in ugotovitve so nadgrajeni s priporočili, ki so nazorno predstavljena v vseh podpoglavjih. Preventivni programi so na področju zobozdravstvenega varstva odraslih premalo razviti oziroma prisotni, zato so rezultati, zaključki in še posebej priporočila namenjeni pripravi ukrepov za krepitev ustnega zdravja, ki predstavlja naložbo v vseživljenjsko ustno in posledično tudi splošno zdravje.
COBISS.SI-ID: 31947523
Izhodišče: Rak ustnega predela zajema področja ustnice, ustne votline in ustnega dela žrela in v Sloveniji predstavlja eno najpogostejših malignih bolezni. Namen raziskave je bil prikazati breme raka ustnega predela v tridesetletnem obdobju (1985–2014) v Sloveniji. Metode: Iz baze podatkov Registra raka Republike Slovenije smo pridobili podatke (incidenca, preživetje) o vseh primerih raka ustno-žrelnega predela (C00–C14) v letih 1985–2014. Analizo bremena raka ustnega predela smo pripravili za tri osnovna primarna mesta: ustnico (C00.0–2), ustno votlino (C00.3–9, C02.0–3 in C02.8–9, C03, C04, C05.0 in C05.8–9, C06) in ustni del žrela (C01, C02.4, C05.1–2, C09, C10). Časovne trende števila novih primerov raka po posameznem mestu smo prikazali v obliki deleža povprečne letne spremembe grobe incidenčne stopnje. Rezultati: Pridobili smo podatke o 9.442 primerih raka ustno-žrelnega predela za obdobje 1985–2014. V končno analizo smo vključili vse primere raka ustnega predela (N = 7.190). Med preiskovanci je bilo 83,4 % moških in 16,6 % žensk. Povprečna starost preiskovancev ob postavitvi diagnoze je bila 59,8 let ± 11,3. Največ primerov raka ustnice je v starostni skupini nad 80 let, največ primerov raka ustne votline in ustnega dela žrela pa v starostni skupini 55–59 let. Pri vseh treh skupinah raka je večji delež moških kot žensk. Največ primerov raka ustnice odkrijemo v omejenem stadiju, največ raka ustne votline in ustnega dela žrela v razširjenem stadiju. Najboljše je preživetje bolnikov z rakom ustnice, najslabše pri bolnikih z rakom ustnega dela žrela. Tridesetletni časovni trend raka prikazuje upadanje števila primerov raka ustnice, nasprotno pa število primerov raka ustne votline in ustnega dela žrela narašča. Zaključek: Rak ustnega predela je eden pomembnejših javnozdravstvenih, socialnih in ekonomskih problemov sodobne družbe. Zgodnje odkrivanje raka prispeva k izboljšanju preživetja in h kakovosti življenja bolnikov, zato je potrebno še posebno pozornost posvečati obvladovanju te bolezni.
COBISS.SI-ID: 4699365