V članku predstavljamo starejše slovenske pravljičarke, ki so svoje pravljice v pripovedni prozi, v slovenščini in v knjižni obliki objavile pred drugo svetovno vojno: Leo Fatur, Marico Gregorič Stepančič, Marijano Grassellini Prosenc (ps. Anka Nikolič), Ljudmilo Prunk, Marijo Wirgler (ps. Marija Jezernik), Manico Koman, Ilko Vašte, Elzo Lešnik in Sonjo Sever. Ugotavljamo, da njihove pravljice prinašajo vsebinske, formalne in slogovne novosti v tradicijo slovenskih literarnih pravljic, čeprav sočasna kritika ni vselej prepoznala njihovih odlik. Izbrana besedila analiziramo tudi glede na možnosti obravnave pri pouku slovenščine v osnovni šoli. Navajamo možnosti didaktizacije in cilje, ki jih lahko z obravnavo besedil starejših slovenskih pisateljic dosežemo.
COBISS.SI-ID: 70194274
Namen članka je pregledati in predstaviti obravnavo pregovorov in ugank kot del slovstvene folklore v osnovnošolskih revijah, ki so pogosto tudi didaktični pripomoček pri šolskem pouku, ter v berilih. V analizi sem se osredinila na omenjeno gradivo ter njihovo obravnavo sprva v otroških revijah Zmajček, Ciciban, Cicido in mladinski reviji Pil v letu 2015, nato pa še v osnovnošolskih berilih za celotno obdobje osnovne šole. Ob izpisovanju gradiva sem upoštevala predvsem enote, ki so bile namenjene prav obravnavi žanra pregovora in uganke. Če upoštevamo, da vsaj na začetku šolanja otroci še niso (povsem) kompetentni v rabi figurativnega jezika, metaforičnih konceptov in so še v procesu učenja tovrstne rabe jezika, ni bilo pričakovati, da bo stopnja rabe figurativnega jezika visoka, vsekakor pa je bila namenska obravnava folklornih obrazcev pričakovana: da bosta pregovor in uganka predstavljena tudi kot samostojen žanr. Rezultati raziskave so pokazali nasprotno: obravnavane zbirke besedil v glavnem vsebujejo zgodbe, deloma folklorne pesmi, pa še te so skromno zastopane, folklorni obrazci pa so najslabše zastopani. Ugotovitve porajajo vprašanje, koliko je nesnovna dediščina v resnici cenjena v slovenski družbi, čeprav gre za neprecenljivo dediščino: folklorni obrazci so kot del nesnovne kulturne dediščine, jezika in nabora v folklori pomemben element in kazalec družbe, njenih konceptov, vidikov in izkušenj, hkrati pa omogočajo rabo metaforičnega izražanja kot tudi figurativne...
COBISS.SI-ID: 70150498
Članek analizira zastopanost slovenskega ljudskega slovstva ter antične književnosti pri pouku književnosti v tretjem triletju in v gimnaziji. Predlagana so nekatera doslej spregledana umetnostna besedila, ki bi jih bilo smiselno v šoli obravnavati medpredmetno (zlasti s poukom zgodovine), pojmi za interpretacijo, metode dela in oblike učenja. Tako osnovnošolski kakor gimnazijski učni načrt za slovenščino poudarjata medpredmetno povezovanje in razvijanje digitalne zmožnosti. Natančneje je predstavljena t. i. metoda obrnjenega učenja ter možnosti njene uporabe pri pouku književnosti.
COBISS.SI-ID: 70154594
Prispevek na podlagi pregleda in analize izbranih slovenskih učnih načrtov, beril, učbenikov in e-učbenikov srednješolskega izobraževalnega procesa poskuša ugotoviti, kako in na kakšen način je predstavljena slovenska ljudska balada, njene značilnosti, posebnosti, in kakšne primere in njihove analize ponujajo te publikacije ter izkušnje nekaterih srednješolskih učiteljic. Ob tem se ozre tudi v evropski in ameriški izobraževalni prostor, kjer predstavi vključitev znanja o folklori tako na dodiplomski ravni za tiste, ki poučujejo folkloro in balado, a tudi, kako je v nekaterih primerih vedenje o folklori/baladi predstavljeno v učnih načrtih. Ugotavlja, da učni načrti in publikacije, ki prinašajo znanje o slovenski ljudski baladi, potrebujejo revizijo, hkrati pa opozarja, da brez multidisciplinarnega pogleda na slovensko ljudsko balado v današnjem času ne gre. Ker meni, da je ta umetnostni žanr izjemnega kulturnega pomena, ponuja, ob predlogih za izboljšanje izobraževanja o ljudski baladi, sodelovanje folkloristov in folkloristk.
COBISS.SI-ID: 70159714
Članek Alenke Žbogar Elements of Literariness in Oscar Wilde's novel The Picture of Dorian Gray and Teaching the Novel in High School, objavljen v Slovene Studies (41/2, 2019, 79-94), ugotavlja, da je Wildeov roman motivno-tematsko blizu mladostniškim recepcijskim zahtevam, saj se dotika vprašanj identitete, dvojne morale, iskanja istovetnosti in načinov socializacije.Avtorica skuša v romanu poiskati še druge, prav tako pomembne, vendar doslej spregledane elemente literarnosti, ter nakazati možnosti za odpiranje vrat v razumevanje in interpretacijo tega romana. Opisuje elemente literarnosti, vezane zlasti na jezikovno-slogovno strukturo romana, tj. na premišljen ustroj retoričnih figur, ki pa jih v slovenščini zaradi prevodnih pomanjkljivosti ni mogoče docela razbrati. Izhajajoč iz različnih metaforoloških teorij, tj. substitucijske (Aristotel v Gantar 1982), pa tudi sodobnejših (Black 1962, 1979, Bouverot 1969, Richards 1936), skuša dokazati, da ima roman premišljeno strukturo in funkcijo retoričnih figur. Tako strukturno kakor funckijsko so izpeljane na več kompleksnih načinov: 1) kot rastlinska paradigma, v kateri se prepletajo semantične grebenice vrtnice, rože, cveta; 2) kot živalska paradigma, v kateri se prepletajo semantične grebenice čebele in pajka ter 3) kot semantična grebenica neba (s posebnim poudarkom na odtenkih modre barve), in to v zanimivi dinamiki: grebenici neba sledita dve poglavji brez grebenice, kar se po petkrat ponovi, pri čemer je nebo v prvi grebenici turkizno (2. poglavje), v zadnji grebenici pa modro (18. poglavje). Ker v slovenskem prevodu (Šuklje 1986) teh v izvirniku prisotnih pomenskih odtenkov večinoma ni, priporoča, da v zaključnem letniku gimnazije dijaki primerjalno analizirajo izvirnik in slovenski prevod ter tako razrešujejo zapletene književne probleme. Medpredmetna povezava slovenščine in angleščine mdr. omogoča vpogled v bolj celostno razumevanje prevajanja kot kompleksnega procesa, na katerega vplivajo številni dejavniki. Prevajanje »je dejavna kategorija, ki se neprestano razvija« (Pregelj 2018: 12). Problemsko-ustvarjalni pouk, ki ga predlaga, izhaja iz didaktičnega načela sistematičnega in organiziranega učenja branja literarnih del, pri katerem stremimo k »zavestnemu in polnemu doživljanju, razumevanju, vrednotenju, primerjanju in uvrščanju literarnih del ob upoštevanju splošnih dejavnikov branja in posebnosti literarnega branja (Krakar Vogel 2004).
COBISS.SI-ID: 71068002