Članek analizira odnos italijanske in madžarske narodne manjšine do multikulturnosti in nekaterih njenih pojavnih oblik, kot so etnična heterogamija, transkulturne identitete, etnična (ne)strpnost, etnični predsodki idr. Manjšinski status in obmejnost sta videna kot platforma odnosa do multikulturnosti in ključni razlagalni dejavnik. Članek izpostavi dejansko transkulturno naravo obravnavanih manjšin in načeloma pozitiven odnos do multikulturnosti s strani obravnavanih manjšin, vendar istočasno izpostavlja, da je etnični sentiment spremenljiva kategorija, ki je tako relacijska kot situacijska. Pričakovali bi, da bosta obravnavani manjšini v največji možni meri zagovarjali (pozitivne) izraze multikulturnosti, vendar ni tako. Razlog za to gre iskati v soočenju dveh ideologij, in sicer nacionalizma in transkulturalizma, pri čemer prva ključno interferira tudi v sicer transkulturno usmerjeni manjšini.
COBISS.SI-ID: 2495187
Sektor IKT je eden najpomembnejših gospodarskih sektorjev na svetu in gonilna sila industrije 4.0. Na podlagi tega prispevek izpostavlja pomembne načine, kako industrija 4.0 preoblikuje zahteve glede bistvenih kompetenc delovne sile sodobnega evropskega IKT sektorja. Avtor izhaja iz tega, da se kompetence delovne sile v sektorju IKT postopoma preusmerijo od strogo tehničnih k hibridnim (kombinacija tehničnih in mehkih kompetenc). Slednje je povezano z dejstvom, da industrija 4.0 ne temelji le na tehnologiji in ustvarjalnosti ljudi, ki uporabljajo tehnologijo, ampak poleg tega tudi na vedno večjem prepletu IKT sektorja z drugimi družbeno-ekonomskimi sektorji, kar ima za posledico spremembe kompetenc njegove delovne sile. Za preverjanje teze je bila izvedena študija primerov slovenskih IKT podjetij (intervjuji s predstavniki).
COBISS.SI-ID: 2617811
Slovenska društva so na prostoru Hrvaške začela nastajati v času, ko se je na določenem območju znašlo dovolj posameznikov, ki so dojeli, da se njihov, slovenski jezik in kultura, ki so ju prinesli od doma, razlikujeta od tistih v novi domovini. Knjiga obravnava nastanek, razvoj, delovanje in tudi zamiranje slovenskih društev na Hrvaškem v obdobju od konca 19. stoletja, ko je zabeleženo delovanje prvega slovenskega društva na prostoru Hrvaške, pa vse do leta 1991, ko pride do spremembe državnega in političnega sistema in ko pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem dobijo status narodne manjšine. V tem obravnavanem obdobju je vsaj 42 slovenskih društev, ki so delovala v večjih hrvaških mestih. Prikazana je zgodovina delovanja slovenskih društev, vtkana v hrvaško kulturno, družbeno in politično zgodovino. Nedvomno so tudi ta vplivala na ustvarjanje družbe, v kateri živimo danes, in potomcem zapustila neizbrisno sled obstoja na Hrvaškem.
COBISS.SI-ID: 13854541
Znanstvena monografija, ki je izšla s finančno pomočjo ARRS v italijanskem jeziku pri rimski znanstveni založbi, je omogočila širjenje raziskovalnih dosežkov slovenske znanosti na področju proučevanja tako imenovanih "kontaktnih prostorov" ter procesov družbene konvergence in divergence v njih, s posebno pozornostjo na primeru Zgornjega Jadrana oziroma območja družbenega in kulturnega stika med slovenskim in italijanskim prebivalstvom ter na potencialih družbenega konflikta in koeksistence v tem območju.
COBISS.SI-ID: 10630892
Poglavje v znanstveni monografiji prinaša primerjalno analizo položaja avtohtonih manjšin in manjšinskih jezikov na primeru Slovencev v Italiji in valežanske regionalne manjšine.
COBISS.SI-ID: 2500307