Medtem, ko so zgodnejše raziskave v večinoma zahodnih državah pokazale, da so družbenoekonomske elite pogosteje aktivne v kulturnih dejavnostih »visoke« kulture (kulturni »enojedi«), študije v zadnjih desetletjih kažejo, da se elite ukvarjajo s široko paleto kulturnih dejavnosti (kulturni omnivori oz. »vsejedi««). Ob tem obstaja pomanjkanje raziskav o kulturnih profilih mladih v postkomunističnih državah, za katere je značilen sorazmerno večji ekonomski egalitarizem. Glavni cilj naše raziskave je bil preučiti profile kulturne udeležbe in njihove sociodemografske, ekonomske in izobrazbene dejavnike med slovensko mladino. Iz podatkov EU SILC smo v nacionalno reprezentativnem vzorcu Slovencev, starih 16 let in več (SURS, 2015) uporabili podvzorec 16–34-letnikov (N = 6,470). Analiza latentnih razredov je vključevala 23 dejavnosti v štirih dimenzijah: obisk kulturnih znamenitosti, obisk dogodkov visoke kulture, obiskovanje popularnih dogodkov in izvajanje ustvarjalnih dejavnosti. V nasprotju s prejšnjimi študijami sta se izrisala le dva kulturna razreda. Najobsežnejši razred so "popularni enojedi", ki predstavljajo 69 % vzorca. Udeležujejo se športnih prireditev, koncertov in kinematografov, a so drugače kulturno izključeni. Pripadniki drugega razreda (31 %) se ukvarjajo z različnimi aktivnostmi visoke in popularne kulture, vendar niso »tipični« vsejedi; zaradi nizke pogostosti obiskovanja opere, baleta, plesnih predstav in nizke stopnje izvajanja ustvarjalnih dejavnosti jih imenujemo "kvazi-vsejedi". Slednje bolj verjetno najdemo med žensko populacijo, mlajšo mladino ter med mladimi z višjim dohodkom in višjo izobrazbo. Naše ugotovitve kažejo na pomembnost družbenih dejavnikov profilov kulturne udeležbe, hkrati pa podatki na odsotnost "tipičnih" vsejedov med slovensko mladino.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 24775944Kako starši vzgajajo otroke je v veliki meri odvisno od osebnih, družinskih in okoljskih priložnosti in virov, ki prispevajo k različnim razvojnim izidom pri mladih. Številne raziskave kažejo, da avtoritativno starševstvo v primerjavi z avtoritarnim in permisivnim starševstvom v največji meri prispeva k pozitivnemu razvoju otrok in mladostnikov. Poleg raziskav o vzgojnih stilih se nekatere raziskave osredotočajo še na eno pomembno dimenzijo pozitivnega starševstva, imenovano »usklajena kultivacija« (angl. concerted cultivation), v okviru katere starši (predvsem) iz višjega in srednjega razreda spodbujajo talente in zanimanja svojih otrok s pomočjo organiziranih in strukturiranih zunajšolskih dejavnosti ter jih usmerjajo k pridobivanju drugih izkušenj in kompetenc, ki so v družbi še posebej cenjene. V naši raziskavi smo preučili 1) ali so vzgojni stili in usklajena kultivacija v družbeni hierarhiji (merjeno preko socioekonomskega statusa in strukture družine ter spola) neenakomerno porazdeljeni; 2) ali so vzgojni stili povezani z usklajeno kultivacijo; 3) ali vzgojni stili in usklajena kultivacija vplivajo na razvojne izide mladih na področjih fizičnega in duševnega zdravja, uporabe škodljivih substanc, šolskih dosežkov in kvaliteto odnosov z vrstniki; in 4) ali je ta vpliv odvisen od spola. Analizirani so bili podatki reprezentativnega vzorca slovenskih mladih v starosti 15–29 let (N = 1257; 48,8 % žensk). Rezultati multivariatnih analiz so pokazali, da so dekleta v večji meri deležna usklajene kultivacije ter avtoritativnega vzgojnega stila in v manjši meri permisivnega stila. Nižja izobrazba matere je bila povezana s pogostejšim avtoritarnim stilom, ostali kazalniki SES in struktura družine pa niso bili statistično značilni dejavniki obeh starševskih spremenljivk. Usklajena kultivacija je znižala pogostost uporabe drog, izboljšala kvaliteto odnosov in zvišala šolske izide. Spol je navedene pogojeval odnose tako, da je bil prispevek stilov in kultivacije za kvalitetnejše odnose z vrstniki močnejši pri fantih, za vse ostale tri razvojne izide pa pri dekletih. Prispevek sklenemo z implikacijami rezultatov raziskave v kontekstu pomena vzgojnih stilov in usklajene kultivacije za krepitev razvojnih izidov mladih.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 24771336Namen raziskave je bil analizirati 1) ali je struktura družine orientacije dejavnik KUD aktivnosti v času osnovnošolskega izobraževanja; 2) ali je struktura družine dejavnik trenutnega subjektivnega zdravja mladostnikov; 3) ali je udejstvovanje v KUD v času posameznikovega OŠ izobraževanja povezano z njihovim trenutnim zdravjem, ob kontroli sociodemografskih spremenljivk. Analizirali smo vzorec mladih iz Slovenije, starih do 34 let (povprečna starost = 19,25 let; 57,5 % žensk). Strukturo družine orientacije so predstavljale štiri kategorije (1 = dvostarševska družina z obema biološkima staršema; 2 = enostarševska družina (biološka mati); 3 = enostarševska družina (biološki oče); 4 = reorganizirana družina (vsaj dva skrbnika izmed katerih je vsaj en biološki starš). Prav tako smo merili pogostost udeležbe v petih obšolskih KUD na področju glasbe, računalništva, fotografije, gledališča in na drugih področjih KUD (0 do 5 aktivnosti). Zdravje mladostnika smo merili s petstopenjskim kazalnikom samoocenjenega zdravja (1 = slabo; 5 = odlično). Bivariatna analiza je pokazala statistično značilno (p ( 0,05) povezanost med vsemi tremi spremenljivkami. Samoocenjeno zdravje in pogostost KUD sta bila najnižja v reorganizirani družini, višja pogostost udeležbe v KUD pa je bila statistično značilno povezana z boljšim trenutnim zdravjem. Rezultati ordinalne regresijske analize so pokazali, da sta ob kontroli spola in starosti reorganizirana družina orientacije in odsotnost kulturnih aktivnost ostali statistično značilno povezani s slabšim samoocenjenim zdravjem. Naša raziskava je pokazala, da sta družinski in šolski kontekst v času odraščanja povezana z zdravjem mladih v kasnejšem obdobju mladostništva. V Sloveniji bi morali nameniti več pozornosti zagotavljanju enakih možnosti mladostnikom v šoli ter preučiti mehanizme, preko katerih lastnosti družine prispevajo k mladostnikovemu zdravju in dobremu počutju ter njegovemu obšolskemu kulturnemu angažmaju.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 36487683Raziskave kažejo, da na zdravje lahko vplivajo različni viri. Večina dosedanjih študij se je osredotočala predvsem na ekonomski kapital (npr. dohodek, premoženje in življenjske razmere) in socialni kapital (npr. odnosi z drugimi in socialna opora) ter njuno vlogo pri razlagi neenakosti v zdravju. Številne študije so obravnavale tudi vpliv Bourdiejevega kulturnega kapitala na zdravje bodisi samostojno bodisi v primerjavi z drugimi oblikami kapitala. Te študije so pokazale, da lahko kulturne prakse, vrednote in prepričanja ljudi (habitus) vplivajo tudi na njihovo zdravje in dobro počutje. Večina tovrstnih študij je bila izvedena v zahodnih, uveljavljenih demokracijah in na odrasli populaciji. Naša raziskava se je osredotočila na mladino v postkomunistični, razmeroma egalitarni državi. Preučili smo odnos med kazalniki subjektivnega zdravja in dobrega počutja ter različnimi kazalniki kulturnega kapitala ter drugimi kazalniki ekonomskega in socialnega kapitala, ob kontroliranju sociodemografskih dejavnikov. Analizirali smo podatke reprezentativne študije slovenskih mladih starih med 16–27 let (N = 1.257; 48,8 % žensk). Ugotovili smo, da je več kazalcev kulturnega kapitala bilo povezanih s subjektivnim zdravjem in počutjem, nekateri pozitivno (npr. branje in sodelovanje na javnih kulturnih prireditvah), drugi pa negativno (npr. pisanje poezije in spletne kulturne dejavnosti). V multivariatnih regresijskih modelih je učinek več kazalnikov kulturnega kapitala ostalo statistično značilen napovedovalec tudi ob kontroliranju kazalnikov drugih obliko kapitala in sociodemografskih spremenljivk. V sklepnem delu razpravljamo o implikacijah rezultatov in predlagamo možnosti za prihodnje raziskave.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 24163592Rezultati naše raziskave ponujajo vpogled v kulturno participacijo in kulturno udejstvovanje mladih ter njuno vlogo v sodobni informacijski/ digitalizirani družbi. Rezultati imajo pomembne implikacije za oblikovanje kulturnih politik s ciljem spodbujanja in vključevanja mladih v kulturne aktivnosti ter omogočanja čim bolj enakega dostopa do kulture v Sloveniji, pa tudi v Evropi. Na podlagi rezultatov raziskave podajamo nekatere predloge priporočil za odločevalce, pa tudi za druge deležnike, zaposlene v kulturni sferi (kulturne delavce, producente, vodje kulturnih ustanov idr.), za zaposlene v izobraževanju, mladinske delavce in vse, ki delajo z mladimi, nenazadnje pa tudi za starše mladostnikov
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)