Raziskave kažejo, da lahko k zdravju pomembno prispeva dostopnost do različnih virov. Večina preteklih študij se osredotoča predvsem na ekonomski (npr. dohodek in premoženje) in socialni kapital (npr. odnose in socialno oporo) in njuno vlogo pri pojasnjevanju neenakosti v zdravju. Nekatere študije se ukvarjajo tudi z vplivom »Bourdieujevega« kulturnega kapitala na zdravje, nekatere ga tudi primerjajo z drugimi oblikami kapitalov. Te študije so pokazale, da lahko kulturne prakse in orientacije ljudi ("habitus") pomembno vplivajo na njihovo zdravje in dobro počutje, tudi ob kontroliranju drugih oblik kapitala. Vendar je bila večina tovrstnih študij izvedena v zahodnih, uveljavljenih demokracijah in na vzorcih odraslih. Naša raziskava se je osredotočila na mlade v postkomunistični, izrazito egalitarni družbi. Preučili smo povezavo med subjektivnimi kazalci zdravja in dobrega počutja in različnimi kazalniki kulturnega kapitala, pa tudi s kazalniki ekonomskega in socialnega kapitala, ob kontroli sociodemografskih dejavnikov. Analizirali smo podatke reprezentativnega vzorca slovenskih mladih starih med 15 in 29 let (N = 1.257; 48,8 % žensk). Rezultati so pokazali na obstoj več bivariatnih povezav med kazalniki kulturnega kapitala, subjektivnim zdravjem in dobrim počutjem, pozitivne (npr. branje in vključevanje v javne kulturne dogodke) in negativne (npr. pisanje dnevnika/pesmi in spletne kulturne dejavnosti). V multivariatnih regresijskih modelih je bilo več kazalnikov kulturnega kapitala statistično značilnih, tudi ob kontroli drugih oblik kapitalov in sociodemografskih spremenljivk. Prispevek sklenemo z obravnavo implikacij naših rezultatov in predlogi raziskovalnih smeri v prihodnjih raziskavah.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 24163592Participacija na področju kulture predstavlja pomemben del družbenega in psihosocialnega okolja in lahko pozitivno prispeva k zdravju in dobremu počutju, vendar v zadnjih letih v Evropi zaznavamo upad nekaterih oblik kulturne participacije. Pogostost participacije v visoki kulturi (obisk muzejev, baletnih/plesnih/opernih predstav ipd.) in v množični kulturi (obisk kina, koncertov ipd.) se spreminja tudi s starostjo. Prav tako se lahko v različnih obdobjih posameznikovega življenja razlikuje prispevek obeh dimenzij kulturne participacije k boljšemu zdravju. Glavni namen pričujoče raziskave je preučiti in primerjati učinek dimenzij kulturne participacije na subjektivne zdravstvene izide med različnimi starostnimi skupinami, in sicer med mladimi (16–34 let), odraslimi (35–64 let) in starostniki (65 let in več). Izvedli smo multivariatno sekundarno analizo na nacionalnem reprezentativnem vzorcu slovenskih odraslih (16 in več let) v okviru anketnih podatkov raziskave EU-SILC 2015. Ugotovili smo, da 1) je kulturna participacija pri vseh treh starostnih skupinah pozitivno povezana z boljšim zdravjem; 2) da je pozitiven učinek celokupne kulturne participacije najšibkejši med starostniki; 3) da starost pogojuje učinek posameznih dimenzij kulturne participacije na zdravje. Ciljne strategije spodbujanja kulturne participacije bi lahko pomembno prispevale k izboljšanju zdravja prebivalcev Slovenije.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 24130824V članku obravnavamo naslednja vprašanja: kaj je solidarnost? V katerih družbah je več solidarnosti? Ali so mladi v Sloveniji solidarni? Ali so bolj solidarni mladi tudi sicer bolj aktivni v javnem kulturnem in političnem življenju?
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 24413448