Medtem, ko so zgodnejše raziskave v večinoma zahodnih državah pokazale, da so družbenoekonomske elite pogosteje aktivne v kulturnih dejavnostih »visoke« kulture (kulturni »enojedi«), študije v zadnjih desetletjih kažejo, da se elite ukvarjajo s široko paleto kulturnih dejavnosti (kulturni omnivori oz. »vsejedi««). Ob tem obstaja pomanjkanje raziskav o kulturnih profilih mladih v postkomunističnih državah, za katere je značilen sorazmerno večji ekonomski egalitarizem. Glavni cilj naše raziskave je bil preučiti profile kulturne udeležbe in njihove sociodemografske, ekonomske in izobrazbene dejavnike med slovensko mladino. Iz podatkov EU SILC smo v nacionalno reprezentativnem vzorcu Slovencev, starih 16 let in več (SURS, 2015) uporabili podvzorec 16–34-letnikov (N = 6,470). Analiza latentnih razredov je vključevala 23 dejavnosti v štirih dimenzijah: obisk kulturnih znamenitosti, obisk dogodkov visoke kulture, obiskovanje popularnih dogodkov in izvajanje ustvarjalnih dejavnosti. V nasprotju s prejšnjimi študijami sta se izrisala le dva kulturna razreda. Najobsežnejši razred so "popularni enojedi", ki predstavljajo 69 % vzorca. Udeležujejo se športnih prireditev, koncertov in kinematografov, a so drugače kulturno izključeni. Pripadniki drugega razreda (31 %) se ukvarjajo z različnimi aktivnostmi visoke in popularne kulture, vendar niso »tipični« vsejedi; zaradi nizke pogostosti obiskovanja opere, baleta, plesnih predstav in nizke stopnje izvajanja ustvarjalnih dejavnosti jih imenujemo "kvazi-vsejedi". Slednje bolj verjetno najdemo med žensko populacijo, mlajšo mladino ter med mladimi z višjim dohodkom in višjo izobrazbo. Naše ugotovitve kažejo na pomembnost družbenih dejavnikov profilov kulturne udeležbe, hkrati pa podatki na odsotnost "tipičnih" vsejedov med slovensko mladino.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 24775944Kako starši vzgajajo otroke je v veliki meri odvisno od osebnih, družinskih in okoljskih priložnosti in virov, ki prispevajo k različnim razvojnim izidom pri mladih. Številne raziskave kažejo, da avtoritativno starševstvo v primerjavi z avtoritarnim in permisivnim starševstvom v največji meri prispeva k pozitivnemu razvoju otrok in mladostnikov. Poleg raziskav o vzgojnih stilih se nekatere raziskave osredotočajo še na eno pomembno dimenzijo pozitivnega starševstva, imenovano »usklajena kultivacija« (angl. concerted cultivation), v okviru katere starši (predvsem) iz višjega in srednjega razreda spodbujajo talente in zanimanja svojih otrok s pomočjo organiziranih in strukturiranih zunajšolskih dejavnosti ter jih usmerjajo k pridobivanju drugih izkušenj in kompetenc, ki so v družbi še posebej cenjene. V naši raziskavi smo preučili 1) ali so vzgojni stili in usklajena kultivacija v družbeni hierarhiji (merjeno preko socioekonomskega statusa in strukture družine ter spola) neenakomerno porazdeljeni; 2) ali so vzgojni stili povezani z usklajeno kultivacijo; 3) ali vzgojni stili in usklajena kultivacija vplivajo na razvojne izide mladih na področjih fizičnega in duševnega zdravja, uporabe škodljivih substanc, šolskih dosežkov in kvaliteto odnosov z vrstniki; in 4) ali je ta vpliv odvisen od spola. Analizirani so bili podatki reprezentativnega vzorca slovenskih mladih v starosti 15–29 let (N = 1257; 48,8 % žensk). Rezultati multivariatnih analiz so pokazali, da so dekleta v večji meri deležna usklajene kultivacije ter avtoritativnega vzgojnega stila in v manjši meri permisivnega stila. Nižja izobrazba matere je bila povezana s pogostejšim avtoritarnim stilom, ostali kazalniki SES in struktura družine pa niso bili statistično značilni dejavniki obeh starševskih spremenljivk. Usklajena kultivacija je znižala pogostost uporabe drog, izboljšala kvaliteto odnosov in zvišala šolske izide. Spol je navedene pogojeval odnose tako, da je bil prispevek stilov in kultivacije za kvalitetnejše odnose z vrstniki močnejši pri fantih, za vse ostale tri razvojne izide pa pri dekletih. Prispevek sklenemo z implikacijami rezultatov raziskave v kontekstu pomena vzgojnih stilov in usklajene kultivacije za krepitev razvojnih izidov mladih.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 24771336Namen naše raziskave je bil preučiti odnos med različnimi kazalniki izobraževalnega habitusa in subjektivnim zdravjem. Izvedli smo analizo podvzorca šolajočih se mladih zajetih v anketnih podatkih nacionalnega reprezentativnega vzorca raziskave Slovenian Youth 2013, kjer so ciljno populacijo predstavljali prebivalci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, stari med 16 in 27 let. Subjektivno zdravje smo preučili s štirimi kazalniki: samoocenjenim zdravjem, duševnim zdravjem, pogostostjo doživljanja stresa in samoocenjeno depresivnostjo. Izobraževalni habitus smo merili s samoocenjeno težavnostjo šolanja, šolskim uspehom, povprečnim dnevnim številom ur učenja/študiranja, zadovoljstvom z izobraževalnim sistemom v Sloveniji, (ne)pripravljenostjo obiskovanja šole in pričakovanji mladostnika glede težavnosti pridobitve zaposlitve po koncu šolanja. Rezultati so pokazali, da: 1) je bila statistično značilna tretjina bivariatnih korelacijskih koeficientov med kazalniki habitusa in zdravjem; 2) je bila največja povezanost med samozaznanim stresom in samoocenjeno težavnostjo šolanja; 3) je bilo zadovoljstvo z izobraževalnim sistemov v Sloveniji, ki je bilo v bivariatnih analizah povezano s tremi od štirih kazalnikov subjektivnega zdravja in s sumacijsko mero zdravja, najbolj konsistenten napovedovalec zdravja; 4) v multivariatnih analizah večina kazalnikov habitusa ni bila statistično značilnih napovedovalcev zdravja; 5) je bilo pri dekletih dvakrat toliko statistično značilnih povezav kazalnikov habitusa z zdravjem kot med fanti.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 24141832