Pretekle raziskave so pokazale, da ekonomski in kulturni kapital družine ter kulturna participacija mladostnikov bistveno prispevajo k njihovim boljšim šolskim izidom. Namen naše raziskave je bil analizirati dejavnike kulturne participacije ter primerjati njen učinek z drugimi dejavniki srednješolske uspešnosti, ob kontroli relevantnih spremenljivk. Izvedli smo multivariatno analizo anketnih podatkov nacionalnega reprezentativnega vzorca slovenske mladine iz raziskave Mladina 2010, kjer so ciljno populacijo predstavljali prebivalci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, stari med 15 in 29 let. Rezultati regresijskih analiz so pokazali, da 1) imajo dekleta in mladi bolj izobraženih očetov (ne pa tudi mater) v povprečju višji srednješolski uspeh; 2) v povprečju pogosteje kulturno participira mlajša mladina, dekleta, mladi bolj izobraženih mater (ne pa tudi očetov), iz urbanih okolij in z večjim socialnim kapitalom; 3) imajo ob kontroli ostalih spremenljivk mladi z višjimi stopnjami kulturne participacije v povprečju višji srednješolski uspeh. Sklepati je mogoče, da postajajo kulturne aktivnosti eden najpomembnejših dejavnikov šolske uspešnosti slovenskih mladostnikov. Prispevek sklenemo s predlogi potencialnih ukrepov kulturne in izobraževalne politike, predvsem v smislu izboljšanja dostopnosti in spodbujanja kulturne participacije, še posebej mladih iz socioekonomsko deprivilegiranih okolij.
COBISS.SI-ID: 24765704
V pričujočem poglavju prikazujemo analize primarnih podatkov, zbranih v okviru KP2018 v obliki polstrukturiranih intervjujev z mladimi in drugimi (odraslimi) deležniki. Zanimale so nas predvsem oblike kulturne participacije mladih in druge prostočasne aktivnosti, njihovo dojemanje pojma kulture, dejavniki kulturne participacije, stališča mladih do institucionalne kulturne ponudbe, percipirane ovire in motivi kulturne participacije. Pri tem smo se osredotočili na kulturno potrošnjo in kulturno udejstvovanje, analizirali pa smo tudi, kakšno vlogo igra IKT pri kulturni participaciji mladih v sodobni družbi.
COBISS.SI-ID: 59609859
Rezultati analiz podatkov FES (2018) so pokazali, da je kulturna participacija univerzalno, torej v vseh desetih analiziranih državah jugovzhodne Evrope (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Kosovo, Makedonija, Romunija, Slovenija in Srbija), povezana z bolj zdravim življenjskim stilom in bolj prodružbenim vedenjem mladih. Ob tem je v osmih od desetih držav povezana tudi z večjimi državljanskimi kompetencami (merjenimi preko pripravljenosti za politično participacijo), v šestih državah pa z boljšimi šolskim uspehom med šolajočimi se mladimi. Ob tem smo ugotovili tudi, da je kulturna participacija ob kontroliranju in v primerjavi z avtoritativnim vzgojnim stilom staršev v državah jugovzhodne Evrope sorazmerno močan dejavnik razvojnih izidov mladih. Avtoritativni vzgojni stil je meddržavno univerzalno pomemben predvsem za subjektivno blagostanje in zdravje mladih, za ostale razvojne izide pa so še pomembnejše ravni mladostnikove kulturne participacije in ravni kulturnega kapitala njegove družine. Sklenemo lahko, da v sklopu držav jugovzhodne Evrope za nekatere razvojne izide kulturna participacija medkulturno univerzalen dejavnik zaželenih, pozitivnih izidov, predvsem pa izidov, vezanih na prodružbeno vedenje in orientiranost, državljansko-politične kompetence in šolsko uspešnost mladih.
COBISS.SI-ID: 59605251
Namen naše raziskave je bil preučiti odnos med različnimi kazalniki izobraževalnega habitusa, subjektivnega zdravja ter uporabe substanc, ob tem pa smo preučili tudi moderatorsko vlogo spola. Izvedli smo analizo podvzorca šolajočih se mladih, zajetih v anketnih podatkih nacionalnega reprezentativnega vzorca raziskave Slovenian youth 2013, v kateri so ciljno populacijo predstavljali prebivalci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, stari od 16 let do 27 let (N = 608, Mstarost = 20,9 leta). Zdravstvene izide smo preučili s petimi kazalniki subjektivnega zdravja (samoocenjeno zdravje, duševno zdravje, pogostost doživljanja stresa, samoocenjena depresivnost in zadovoljstvo z življenjem) in štirimi kazalniki uporabe substanc (pogostost uživanja alkohola, kajenja ter uporabe mehkih in trdih drog). Izobraževalni habitus smo merili s samoocenjeno težavnostjo šolanja, šolskim uspehom, povprečnim dnevnim številom ur učenja/študiranja, zadovoljstvom z izobraževalnim sistemom v Sloveniji, (ne)pripravljenostjo obiskovanja šole in pričakovanji mladostnika glede težavnosti pridobitve zaposlitve po koncu šolanja. Rezultati so pokazali, da: 1) je bila statistično značilna dobra tretjina bivariatnih korelacijskih koeficientov med kazalniki habitusa in zdravstvenimi kazalniki; 2) je bilo zadovoljstvo z izobraževalnim sistemom v Sloveniji v bivariatnih analizah najbolj konsistentno povezano s kazalniki subjektivnega zdravja, z uporabo drog pa šolska prilagojenost; 3) sta v multivariatnih analizah ob vključitvi vrste socioekonomskih in starševskih kontrolnih spremenljivk le v dveh primerih kazalnika habitusa izmed dvanajstih ostala statistično značilna napovedovalca (zgolj uporabe substanc); 4) je spol moderiral odnos dveh kazalnikov izobraževalnega habitusa z uporabo substanc, ne pa tudi s subjektivnim zdravjem. Prispevek sklenemo z implikacijami rezultatov.
COBISS.SI-ID: 45987587
Glavni namen naše raziskave je bil, 1) preučiti, ali obstajajo razlike med spoloma v subjektivnem zdravju, politični in kulturni udeležbi, 2) analizirati, ali spol pogojuje odnos med zdravjem in udeležbo ter 3) analizirati, ali obstaja regionalna variabilnost v tem odnosu. Analiziran je bil reprezentativen vzorec raziskave Mladina 2010. Na celotnem vzorcu so moški poročali o boljšem zdravju, v volilni udeležbi ni bilo razlik med spoloma, kulturna udeležba pa je bila višja pri ženskah. Spol je pogojeval odnos med volilno udeležbo in zdravjem - v nasprotju s preteklimi raziskavami je bila volilna udeležba negativno povezana z zdravjem med moškimi, ne pa tudi med ženskami - ni pa pogojeval odnosa med kulturno udeležbo in zdravjem, kjer odnos ni bil statistično značilen. Regionalna variabilnost ni bila zaznana, saj so bili odnosi znotraj regij povečini statistično neznačilni.
COBISS.SI-ID: 25053192