Glavni namen naše raziskave je bil preučiti razlike med spoloma v subjektivnem zdravju, politični in kulturni udeležbi, analizirati, ali spol pogojuje odnos med zdravjem in udeležbo ter ali obstajajo regionalne razlike v tem odnosu. Analiziran je bil reprezentativni vzorec raziskave Mladina 2010. Na celotnem vzorcu so moški poročali o boljšem zdravju, v volilni udeležbi ni bilo razlik med spoloma, kulturna udeležba pa je bila višja pri ženskah. Spol je pogojeval odnos med volilno udeležbo in zdravjem – v nasprotju s preteklimi raziskavami je bila volilna udeležba negativno povezana z zdravjem med moškimi, ne pa tudi med ženskami – ni pa pogojeval odnosa med kulturno udeležbo in zdravjem. Regionalne razlike niso bile zaznane, saj so bili odnosi znotraj regij povečini statistično neznačilni.
Pretekle raziskave so pokazale, da ekonomski in kulturni kapital družine ter kulturna participacija mladostnikov bistveno prispevajo k njihovim boljšim šolskim izidom. Namen naše raziskave je bil analizirati dejavnike kulturne participacije ter primerjati njen učinek z drugimi dejavniki srednješolske uspešnosti, ob kontroli relevantnih spremenljivk. Izvedli smo multivariatno analizo anketnih podatkov nacionalnega reprezentativnega vzorca slovenske mladine iz raziskave Mladina 2010, kjer so ciljno populacijo predstavljali prebivalci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, stari med 15 in 29 let. Rezultati regresijskih analiz so pokazali, da 1) imajo dekleta in mladi bolj izobraženih očetov (ne pa tudi mater) v povprečju višji srednješolski uspeh; 2) v povprečju pogosteje kulturno participira mlajša mladina, dekleta, mladi bolj izobraženih mater (ne pa tudi očetov), iz urbanih okolij in z večjim socialnim kapitalom; 3) imajo ob kontroli ostalih spremenljivk mladi z višjimi stopnjami kulturne participacije v povprečju višji srednješolski uspeh. Sklepati je mogoče, da postajajo kulturne aktivnosti eden najpomembnejših dejavnikov šolske uspešnosti slovenskih mladostnikov. Prispevek sklenemo s predlogi potencialnih ukrepov kulturne in izobraževalne politike, predvsem v smislu izboljšanja dostopnosti in spodbujanja kulturne participacije, še posebej mladih iz socioekonomsko deprivilegiranih okolij.
Ena od pomembnejših vsakodnevnih izkušenj v življenju ljudi je, kako (ne)enakopravno jih obravnavajo drugi v njihovem družbenem okolju, tj. obseg diskriminacije, ki jo doživljajo oz. zaznavajo. Raziskave kažejo, da je pogostost izpostavljenosti diskriminaciji in predsodkom po državah neenakomerno porazdeljeno. Poleg tega je zaznava diskriminacije povezana s številnimi negativnimi zdravstvenimi posledicami. Raziskave kažejo tudi, da lahko nekateri viri blažijo negativne učinke diskriminacije na zdravje. Na drugi strani so bolj redke raziskave, ki preučujejo zaznano diskriminacijo izven rasnih/etničnih manjšin, prav tako je malo raziskav na mladinski populaciji, ob tem pa ni pa primerjalnih analiz mladih iz postjugoslovanskih družb. Cilj pričujoče raziskave je zato bil 1) preučiti obseg zaznane diskriminacije v štirih postjugoslovanskih družbah; 2) analizirati odnos med diskriminacijo in zdravjem med slovensko mladino; 3) preveriti ali kulturne in politične dejavnosti slovenskih mladih blažijo negativen vpliv zaznave diskriminacije na njihovo zdravje. Analizirali smo reprezentativne nacionalne vzorce mladih (16-27 let) iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Kosova in Slovenije, v okviru anketnih raziskav Friedrich-Ebert-Stiftung izvedenih v obdobju 2012–2014. Pogostost diskriminacije (1 = nikoli, 5 = pogosto) je bila proučena okviru sedmih zaznanih razlogov diskriminacije: spola, ekonomskega statua, verske pripadnosti, etnične pripadnosti, stopnje izobrazbe, politične pripadnosti in regionalne pripadnosti. Rezultati so pokazali meddržavne razlike v pogostosti zaznane diskriminacije, z najpogostejšo zaznavo diskriminacije na Kosovu in v Sloveniji, najredkejšo pa na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Med analiziranimi mladimi v Sloveniji je bila pogostejša zaznava diskriminacije povezana s slabšim zdravjem. Kulturne dejavnosti so blažile negativni učinek diskriminacije na zdravje. Ugotovljena zaščitna vloga kulturnega kapitala je skladna z rezultati preteklih raziskav o blažilnem učinku socialnega kapitala na zdravje. V sklepnem delu razpravljamo o implikacijah rezultatov v smislu pomena kulturnih virov za ublažitev zdravju škodljivih stresorjev v življenju mladih v postkomunističnih družbah.