Pretekle raziskave so pokazale, da ima diskriminacija oz. neenaka obravnava posameznikov, ki se odvija v kritičnem obdobju mladostništva in mlajše odraslosti, pomemben negativen vpliv na zdravje in dobro počutje. Obenem raziskave kažejo, da lahko nekateri posameznikovi viri blažijo negativne vplive zaznane diskriminacije. Cilj raziskave študije je bil preučiti 1) razširjenost samozaznane diskriminacije na podlagi sedmih lastnosti posameznika; 2) odnos med samozaznano diskriminacijo in subjektivnim zdravjem; in 3) ali kulturne in politične aktivnosti delujejo kot zaščitni vir, ki blažijo vpliv diskriminacije na zdravje. Analiziran je bila nacionalno reprezentativni vzorec slovenske mladine (16–27 let). Rezultati so pokazali, da sta bila najpogostejša zaznana razloga diskriminacije ekonomski status (39 %) in spol (31 %). Poleg tega je bila diskriminacija statistično značilno negativno povezana z zdravjem. Ne kulturne ne politične aktivnosti niso zmanjšale učinka diskriminacije na zdravje, temveč so ga celo povečale. V sklepnem delu prispevka razpravljamo o implikacijah rezultatov.
Mednarodna mobilnost mladih – delo, študij ali prostovoljstvo v državah izven države stalnega prebivališča – se v zadnjih letih vse bolj povečuje, trend naraščanja pa se zaznava tudi v Evropi. Ob tem je mobilnost ena izmed prioritet Evropske unije in držav članic. Raziskave kažejo, da lahko ima mednarodna mobilnost mladih pozitivne učinke na posameznike in družbo tako v ciljnih kot v izvornih državah mladih. Analizirali smo podatke raziskave Mladina 2018, ki je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu 14–29-letnikov, ki so v času anketiranja prebivali v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da je v tujini iz izobraževalnih razlogov bivalo slabih 18 % slovenske mladine; glede na spol je bilo mobilnih 20 % moških in 15 % žensk. V večji meri so v tujini bivali starejši mladi v starost 24–29 let (teh je bivalo 24 %) kot postadolescenti v starosti 18–23 let (15 %) in adolescenti v starosti 14–17 let (10 %). V tujini so pogosteje bivali mladostniki bolj izobraženih staršev. Rezultati multivariatnih analiz so pokazali, da število knjig v domu respondenta ni povezano z njegovo preteklo mobilnostjo, se je pa za enega najmočnejših statistično značilnih pozitivnih dejavnikov mobilnosti izmed vseh analiziranih spremenljivk izkazala pogostejša kulturna participacija mladostnika. [1.04 Strokovni članek]
Namen naše raziskave je bil preučiti odnos med različnimi kazalniki izobraževalnega habitusa in subjektivnim zdravjem. Izvedli smo analizo podvzorca šolajočih se mladih zajetih v anketnih podatkih nacionalnega reprezentativnega vzorca raziskave Slovenian Youth 2013, kjer so ciljno populacijo predstavljali prebivalci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, stari med 16 in 27 let. Subjektivno zdravje smo preučili s štirimi kazalniki: samoocenjenim zdravjem, duševnim zdravjem, pogostostjo doživljanja stresa in samoocenjeno depresivnostjo. Izobraževalni habitus smo merili s samoocenjeno težavnostjo šolanja, šolskim uspehom, povprečnim dnevnim številom ur učenja/študiranja, zadovoljstvom z izobraževalnim sistemom v Sloveniji, (ne)pripravljenostjo obiskovanja šole in pričakovanji mladostnika glede težavnosti pridobitve zaposlitve po koncu šolanja. Rezultati so pokazali, da: 1) je bila statistično značilna tretjina bivariatnih korelacijskih koeficientov med kazalniki habitusa in zdravjem; 2) je bila največja povezanost med samozaznanim stresom in samoocenjeno težavnostjo šolanja; 3) je bilo zadovoljstvo z izobraževalnim sistemov v Sloveniji, ki je bilo v bivariatnih analizah povezano s tremi od štirih kazalnikov subjektivnega zdravja in s sumacijsko mero zdravja, najbolj konsistenten napovedovalec zdravja; 4) v multivariatnih analizah večina kazalnikov habitusa ni bila statistično značilnih napovedovalcev zdravja; 5) je bilo pri dekletih dvakrat toliko statistično značilnih povezav kazalnikov habitusa z zdravjem kot med fanti.