Proces urbanega razvoja je vse bolj pod pritiskom ekonomske preobrazbe, družbenih, demografskih in okoljskih sprememb ter tehnoloških inovacij. Ekonomska aktivnost se bo geografsko locirala tako, da bo tudi preko svoje lokacije poskušala maksimirati svojo konkurenčnost, kjer imajo pomembno vlogo tudi priložnosti izkoriščanja ekonomij obsega, s katerimi si podjetja lahko pridobijo stroškovne prednosti na trgu. V raziskavi preučujemo ekonomske razvojne potenciale izbranih mestnih območji (občin) v Sloveniji in želimo poleg ugotavljanja razlik med njimi prikazati tudi ključne razvojne dejavnike, ki te razlike povzročajo. Opredelitev posameznih dejavnikov ekonomskega potenciala urbanih območij, preko katerih se lahko manifestirajo različne oblike in viri zunanjih ekonomij, izbiro primernih kazalnikov in njihovo obdelavo smiselno povzemamo po metodologiji ESPON II POLYCE (2010-2012) projekta. Rezultati nakazujejo na razlike v založenosti z gospodarskimi dejavniki med izbranimi urbanimi območji v Sloveniji. V splošnem v izsledkih analiz gospodarskega vidika prednjači glavno mesto Ljubljana z najvišjo koncentracijo nadpovprečnih rezultatov, sledijo pa ji regionalna središča nacionalnega pomena - Nova Gorica in Novo mesto. Opredelitev tovrstnih profilov posameznega urbanega območja daje snovalcem politik in drugima deležnikoma verodostojna osnova za presojanje teritorialne konkurenčnosti in vključujočega razvoja, ter empirično utemeljeno izhodišče za oblikovanje strateških predlogov in ključnih ukrepov urbanega razvoja v prihodnosti.
COBISS.SI-ID: 24881126
Raziskava celovito in časovno neobremenjeno evidentira, valorizira in določa usmeritve in ukrepe za izboljšanje urbanega razvoja mest. Raziskava kaže na pomembnost uspešnega financiranja urbanega razvoja, ki je mogoče le z izvajanjem premišljenih ukrepov urbanega razvoja, določenih na podlagi prepoznanih potencialov mest. V projektu bo razvit nov metodološki pristop za prepoznavanje urbanega razvojnega potenciala za specifiko slovenskega urbanega prostora. Metodologija, ki sloni na raziskovalnem kombiniranju že uveljavljenih in novih analitičnih orodij (preplet statističnih podatkov s preveritvijo stanja na terenu kot tudi odzivnosti javnosti) za prepoznavanje razvojnih potencialov mest, je doprinos k razvoju znanstveno-raziskovalnih pristopov na področju urejanja urbanega prostora, saj je zasnovana kot splošno uporaben pristop, ki ga je mogoče ponavljati v različnih kontekstih in okoljih. Hkrati prinaša konkretna nova strokovna spoznanja o razvojnih potencialih konkretnih slovenskih mest, ki temeljijo na pregledu statističnih in drugih javno dostopnih podatkov dopolnjenih s ciljnim terenskim zbiranjem in analizo podatkov, ki so interpretirani na inovativen in slovenskemu kontekstu prilagojen način. Pri tem metodologija temelji na izrazitem prepletu treh osnovnih vidikov (ekonomski, okoljski in socialni) in je plod interdisciplinarnega sodelovanja med urbanistično in ekonomsko stroko, ki morata z ostalimi podpornimi strokami združiti moči, da pride do pravih razvojnih prebojev. Ugotovitve raziskave bodo imele poleg znanstvenih tudi izrazito aplikativne rezultate, ki bodo lahko uporabni za izboljšanje procesov na področju prenove, načrtovanja in gradnje v mestih v okviru financiranja najprimernejših ukrepov urbanega razvoja.
COBISS.SI-ID: 3693444
Prispevek izhaja iz predpostavke, da so kvalitetno urejeni in prepoznavni javni prostori razvojna prednost oz. potencial sodobnega mesta. na primeru Ljubljane obravnava, kako je struktura mestnega javnega odprtega prostora ustvarjena in interpretirana v miselni podobi njegovih uporabnikov. Razkriva, kako je prostorsko kontinuiran urbani odprt prostor fizično povezan s celotno prostorsko strukturo mesta in kako ga opredeljujejo različni sestavni deli. Vprašanje je, kako je takšen prostor prisoten v miselni podobi uporabnikov in kako ga njegovi uporabniki strukturirajo v podenote. Namen prispevka je ugotoviti, kakšne so dimenzije prostorskih enot v menatlni sliki, kako je omrežje odprtega prostora razdeljeno na ločene enote in kakšne so zaznane hierarhične povezave med enotami iz vidika prostorskih, funkcionalnih in nematerialnih značilnosti prostora. Avtorja ugotavljata, da tako splošna prostorska struktura mesta kot tudi njegove sestavne komponente igrajo pomembno vlogo pri tem, kako uporabniki konceptualizirajo odprt javni prostor v mestih. Ugotovitve nakazujejo potencialne ukrepe za formiranje prepoznavnega omrežja javnih prostorov kot razvojne priložnosti mest.
COBISS.SI-ID: 2849731